Anamarija bo še lep čas nizala zmage

Člana reprezentance v smučarskem teku, Anamarija Lampič in Miha Šimenc, že nekaj časa premikata slovenske mejnike v tej panogi, najvidneje pa sta opozorila nase v zadnjem tednu z izjemnimi predstavami na prestižni novoletni turneji. Nad obema je navdušena tudi Petra Majdič, najuspešnejša smučarska tekačica doslej pri nas.

Sama je zbrala kar 24 zmag na najvišji ravni, Slovenijo je navduševala s kolajnami s svetovnih prvenstev in tisto nepozabno bronasto ob hudi poškodbi na olimpijskih igrah 2010 v Vancouvru, zdaj pa je prepričana, da lahko Lampičeva, najboljša šprinterka v nedeljo končane turneje, lahko omenjene dosežke v prihodnje še preseže. »Če le pomislite, da sem z drugim tekmovalkami potrebovala deset let za taktično zrelost, Anamarija pa je že zdaj po tej plati zares na vrhunski ravni, kar je najbolj vidno potrjevala prav v tem zadnjem tednu. Pred njo je izjemna športna prihodnost, saj ohranja vse, kar je pomembno za uspeh: kot sem omenila, je že zdaj taktično močna, sodi med najbolj talentirane tekačice na svetu, ima odlične smuči, predvsem pa ohranja svoj sproščen značaj,« je Majdičeva naštela poglavitne dejavnike na poti k uspehu 24-letne Gorenjke ter tudi jasno dodala: »Tudi če tisti dan ni na svoji najvišji ravni, lahko zmaga, tako močna je namreč.«

Da le v Italiji ne bi bilo težav

Našo nekdanjo šampionko obenem ne preseneča, da se na poti k vrhunskim rezultatom delo z osebnim trenerjem Stefanom Saraccom pri italijanski reprezentanci obrestovalo, obenem ne skriva bojazni, če bo šlo tako tudi v prihodnje. Kadar pač tekmovalec iz tujine vadi pri eni ekipi in je nato premaguje, je lahko naslednja stopnja tudi prestop k reprezentanci ali pa odklonitev sodelovanja v škodo športnika. Ne nazadnje nam misli uhajajo tudi k Jakovu Faku, ki je kot hrvaški reprezentant vadil pri Urošu Velepcu, v neposrednem boju za bron na OI 2010 ugnal Klemna Bauerja, pozneje pa nato – v tem primeru kajpak na veliko srečo za slovenski biatlon – prestopil k naši izbrani vrsti. »Glede Anamarijinih sposobnosti zame ni nobenih dvomov, a le upam, da bo še naprej lahko brez težav vadila pri italijanski reprezentanci, saj je tam več interne konkurence. Obenem pa ji je tudi blizu italijanski značaj sproščenosti, ni toliko obremenjevanja z zunanjimi dejavniki, kot ga pogosto opažam pri nas. Pa ne le v športu. Seveda pa se tudi bojim, da bo v našem smučarskem teku ostala brez interne primerjave, saj se bo starejši del ekipe, kolikor vem, kmalu poslovil. Res pa je, da se lahko veselimo vrnitve po poškodbi Eve Urevc, ki je prav tako zelo obetavna tekmovalka,« ocenjuje bronasta olimpijka iz Vancouvra.



Veseli se nadaljevanja sezone, žal ji je le, da na turneji ni bila uspešnejša Katja Višnar (»Kot vem, je zelo dobro delala v pripravljalnem obdobju.«), verjame pa, da bo že kmalu, morda že prihajajoči konec tedna v Dresdnu, kjer bo med drugim z Lampičevo nastopila v ekipnem šprintu, spet opozorila nase. »Njen partner Ola Vigen Hattestad kot član strokovnega štaba tudi po psihološki plati zelo vidno pomaga slovenski reprezentanci. Upam, da bo ostal v štabu tudi po Katjinem slovesu.«



Hkrati ne skriva navdušenja ob izjemnem napredovanju Mihe Šimenca, njegovo 8. mesto v sobotnem šprintu jo je razveselilo, kot bi bil na stopničkah. »V moškem teku je konkurenca še precej bolj ostra kot med dekleti, njegov dosežek je vrhunski. Prav je, da zdaj posebno pozornost namenja šprintu, tudi zanj verjamem, da bo še zelo uspešen, prav v soboto je dejansko odlično opravil svojo nalogo. Toliko časa sem bila aktivna v tej športni panogi, da lahko prepoznam potencialno uspešne tekmovalce. Zato sem tudi verjela, da se bo Šimenc prej ali slej približal najboljšim na svetu,« nam je dejala in se že razveselila nadaljevanja sezone. Za začetek prihajajočega šprinterskega vikenda v Dresdnu.