Ko mu le žena reče, kdaj mora jesti in kdaj trenirati

Da bo sezona, ki se je v nedeljo iztekla s finalom svetovnega pokala v smučarskih skokih in poletih v Planici, minila bolj ali manj v znamenju Stefana Krafta, so napovedale že uvodne tekme konec lanskega novembra na severu Evrope. Po dveh zmagah v Ruki je namreč avstrijski šampion v svojo korist odločil obe preizkušnji v Lillehammerju in pobegnil tekmecem, ki ga do konca zime niso več ujeli.

Kraftova premoč je bila presenetljiva, če vemo, da si je med vsemi smučarskimi skakalci lani privoščil najdaljši oddih. Po koncu prejšnje sezone se je namreč s svojo ženo Mariso, s katero se je poročil že dvakrat, za šest tednov in pol odpravil na popotovanje po svetu.

Med drugim sta odletela v Sydney, na Havaje in v Los Angeles, kjer sta si ogledala tudi tekmo košarkarske lige NBA med moštvoma LA Lakers in Denver Nuggets. Ni skrivnost, da je 30-letni Avstrijec velik športni navdušenec. V nogometu je zapriseženi privrženec Bayerna. »Že od nekdaj sem si želel ogledati tudi enega od spektaklov v ZDA. Videti od blizu LeBrona Jamesa je bilo nekaj posebnega, na žalost pa je s soigralci izgubil tisto tekmo z Denverjem,« je v mestu angelov prišel na svoj račun.

Stefan Kraft si je vso sezono lastil rumeno majico vodilnega v svetovnem pokalu. FOTO: Kai Pfaffenbach/Reuters

Na popotovanju je nadvse užival. »Nikogar ni bilo, ki bi mi govoril, kdaj moram trenirati, kdaj moram jesti ... No, razen žene,« se je namuznil Kraft in v isti sapi dodal, da bi se z veseljem spet podal na takšno potovanje z nahrbtnikom. »Bilo je zares čudovito in ogromno sva videla. Da se ne bi predolgo zadržala v istem kraju, sva se veliko selila. V istem hotelu sva prespala največ štiri noči,« je razkril zvezdnik iz Schwarzacha v Pongauu.

Nad tem, da se je reprezentančnim kolegom na pripravah pridružil šele mesec pozneje, trenerji z Andreasom Widhölzlom na čelu niso bili navdušeni. Toda Kraft se zaradi tega ni vznemirjal. Ker je profesionalec v pravem pomenu besede, je dobro vedel, kaj je zanj dobro in kaj ne. Kot je večkrat dejal, se je na treninge vrnil poln energije in kot prerojen.

Še zmeraj je lačen uspehov

To se je zatem poznalo tudi na tekmah, na katerih je avstrijski zvezdnik kot za stavo nizal zmage. Na novoletni turneji, na kateri je v končni razvrstitvi osvojil skupno tretje mesto za japonskim skupnim zmagovalcem Rjojujem Kobajašijem in Nemcem Andreasom Wellingerjem (najboljši Slovenec je bil petouvrščeni Anže Lanišek), se mu resda ni izšlo po željah, zato pa si je nato na Kulmu uresničil sanje z naslovom svetovnega prvaka v poletih. Po uvodnem tekmovalnem dnevu je bil Kraft še drugi za Timijem Zajcem, ki je na koncu zdrsnil na tretjo stopnico odra za najboljše.

»To je bila zagotovo moja najlepša slovesna razglasitev. Nisem še doživel, da bi toliko ljudi pelo avstrijsko himno. To ti resnično seže do srca,« je bil vidno ganjen Kraft, ki je v Planici visoko v zrak dvignil že svoj tretji veliki kristalni globus po sezonah 2016/17 in 2019/20. Skupno zmago v posebnem seštevku poletov pa mu je pred nosom za pičle tri točke odnesel reprezentančni kolega Daniel Huber. 

Zlatemu Stefanu Kraftu (na sredini) sta na svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih na Kulmu družbo na zmagovalnem odru delala srebrni Andreas Wellinger (levo) in bronasti Timi Zajc (desno). FOTO: Leonhard Foeger/Reuters

»Po svojem finalnem nastopu sem že mislil, da bo dovolj tudi za mali globus, toda nekako ni hotelo biti. A nič ne de. Če mi ga je že moral kdo 'vzeti', naj bo to Hubi, ki je bil zares neverjeten. Letos je bil najboljši letalec,« je poudaril Kraft, ki je po številu zmag (43) za svetovni pokal je na večni lestvici skočil na tretje mesto – za vodilnega rojaka Gregorja Schlierenzauerja (53) in legendarnega Finca Mattija Nykänena (46), kar zadeva stopničke (118), pa je že št. 1.

»Sezona je bila popolna,« nam je v Planici dejal avstrijski zvezdnik, ki si že dobrih sedem let lasti tudi svetovni rekord (z 253,5 metra iz Vikersunda), zaradi česar ga v domovini primerjajo celo z nekdanjim jamajškim šprinterskim asom Usainom Boltom.

Kljub vsem uspehom, ki jih je že dosegel, se jih še ni zasitil. »Ko začneš enkrat uživati v zmagah, postaneš od njih odvisen. To si želiš potem doživeti vedno znova,« je dal Kraft jasno vedeti, da je še vedno lačen uspehov in da še zdaleč ne razmišlja o koncu športne poti.