Tudi za Vitranc varčeval z energijo, ker bi sicer lahko hitro ugasnila

Štefan Hadalin ima za sabo tretjo sezono tekem na najvišji ravni. Bila je daleč najbolj intenzivna, natrpana in uspešna. Pečat je pustil s srebrom na svetovnem prvenstvu in premiernimi stopničkami v svetovnem pokalu. Zdaj ga čaka še zadnji vrhunec – domača tekma. Po Pokalu Vitranc se bo prvič v karieri dokazoval na finalu sezone. Zaveda se, da nima neomejene količine energije, zato z njo premišljeno varčuje: »Občutek je, kot bi se dal v namišljeno stekleničko.«
 

Tekmovalna zima se bliža koncu, ste že utrujeni?

Iskreno, sem. Psihično in fizično je bila dolga sezona. Zadnji mesec je bil razvlečen, imeli smo relativno malo tekem, a veliko potovanj, malo počitka, tisto, kolikor ga je bilo v nekaj dnevih doma, ni bil zares počitek. Nisem najbolj svež, a verjamem, da tudi drugi niso. Treba se je maksimalno zbrati in pripraviti za še teh nekaj tekem.


 

V Banskem ste dobili nov zagon s premiernimi stopničkami v svetovnem pokalu. Kar je lepa popotnica za domačo tekmo, kajne?

Drži, potrdil sem rezultat s svetovnega prvenstva. Dokazal sem, da ni bil presenečenje. Statistično sem ga potrdil, saj sem sam pri sebi ves čas vedel, česa sem sposoben. Sledil je precej natrpan urnik, hitro smo se spravili v Kranjsko Goro, ker smo imeli prejšnji teden možnost trenirati na tekmovalni progi, potem so jo zaprli. Ta teden sem opravil še dva kakovostna treninga.
 

Koliko zagona vam je dal sprejem na Stari Vrhniki ob prihodu domov s kolajno svetovnega prvenstva?

Bilo je prijetno izčrpljujoče. Za mano je bilo dolgo SP in dolga pot, zato ga – roko na srce – nisem mogel povsem doživeti. Veliko vsega se je zgodilo v zelo kratkem času. Hkrati pa sem varčeval z energijo, ker bi v nasprotnem primeru hitro lahko ugasnil na treningih v naslednjih dneh. Lepo je, ko prideš domov in spoznaš, kako ljudje cenijo tvoj dosežek. Vidiš, koliko jih navija zate in te podpira, koliko se jih je pripravljeno odreči svojemu prostemu času, da pridejo na sprejem. To mi veliko pomeni.


 

Ste imeli v tej sezoni cilj slalomski preboj v elito?

Skriti cilj je bil preboj med prvokategornike. Verjamem, da sem do konca zime sposoben to uresničiti, ampak pustimo zdaj to – treba je vzeti tekmo po tekmo, izvedbo postaviti na prvo mesto. Imam še ogromno prostora za napredek: v fizični pripravljenosti, opremi, nastavitvah, tehniki ... Grem v pravo smer, gradimo iz sezone v sezono, stopničko po stopničko, ne prehitevam, postajam vse bolj izkušen, vedno več znanja imam, tudi z ne 100-odstotnimi nastopi pridem do 13. mesta, kar mi daje dodaten zagon, da se lahko v naslednjih dveh sezonah začnem uvrščati med elitno sedmerico. Je pa ta rezervirana za tiste, ki na tekmi prikažejo dva vrhunska nastopa. Tudi to bo treba v prihodnosti dvigniti na višjo raven.
 

Se na dolge smuči ne boste usmerili?

Bomo videli, kam me bo gnala prihodnost. Nikoli ne veš. V Banskem sem dokazal, da lahko konkuriram tudi najmočnejšim tekmecem v hitrih disciplinah. V določenih razmerah. Kot mladinec sem smučal relativno dobro v hitrih. Resda je mladinska raven povsem drug svet kot članska konkurenca, a očitno neko znanje in nastavke imam, za kaj več pa bosta potrebna načrtno delo in trening.


 

Ste pripravljeni dodati k treningu še hitre discipline?

To je tudi stvar stroke oziroma trenerjev. Imam približno začrtano svojo vizijo. Malo je treba poslušati tudi telo, kaj ti leži, kje se vidiš, in se odločati na podlagi tega. Ne samo na juriš za rezultatom. Zdravje in dolgoročno delo sta zelo pomembna.
 

Koga največ analizirate?

Sebe! Nikogar drugega preveč. Zelo pa mi je všeč, kako v slalomu smuča Clement Noel. Prejšnji teden sva skupaj trenirala v Kranjski Gori.