Tik pred SP z obilo zdravstvenimi težavami

Slovenska biatlonska reprezentanca se na Pokljuki pripravlja na svetovno prvenstvo v Oberhofu od 8. do 19 februarja. Občutki tik pred odhodom v Nemčijo so mešani. Vodstvo reprezentance navdušujejo zadnje dobre predstave, številne skrbi pa povzročajo bolezni tik najpomembnejšim tekmovanjem sezone. Reprezentanca je znana. Moška vrsta na SP potuje optimistična po tretjem mestu Jakova Faka na tekmi v Ruhpoldingu in odličju Lovra Planka ta teden na evropskem prvenstvu v švicarskem Lenzerheideju. V ekipi za SP pa so še Miha Dovžan, Rok Tršan, Anton Vidmar in Alex Cisar.

V ženski vrsti se bo Anamariji Lampič ter Živi in Poloni Klemenčič pridružila še mlada Lena Repinc, ki bo dopolnila štafeto. Tudi dekleta bi na SP lahko potovale zelo optimistično, saj so s petima mestoma Anamarije Lampič in dosežki Polone Klemenčič že presegle vse cilje v sezoni, a se slovenski tabor ubada s številnimi zdravstvenimi težavami.

Anamarija Lampič je zbolela pred tednom dni po petem mestu na sprintu v Anterselvi in po angini še vedno ne trenira. Po več kot 14 dneh bolezni in virozi pa se počasi vrača Polona Klemenčič, ki še ni 100-odstotna. V moški vrsti je na seznamu obolelih Rok Tršan. Kot poudarja vodstvo ekipe, je do SP na voljo še skoraj 14 dni, kar naj bi bilo za večino dovolj časa, da vendarle izpilijo formo.

Polona Klemenčič po virozi še ni stoodstotna. FOTO: Athit Perawongmetha/Reuters

Dvig apetitov

»Posebej veseli smo izidov zadnjih treh tednov. Od decembra smo naredili še en korak naprej. Za vso ekipo je še kako pomembno, da se tega zavedamo. Najbolj pomembno pa je, da ekipa ostane zdrava in da oboleli čim prej okrevajo,« je neposredno pred potjo na SP poudaril glavni trener Ricco Gross. Prav zdravstveno stanje v ekipi je tisto, ki Grossa najbolj skrbi. Polona Klemenčič, ki je do novega leta kazala izjemno formo, je po tekmi na Pokljuki zbolela in še ni nared. Nazadnje je obležala Anamarija Lampič.

»Škoda za obe. Posebej Anamarija bi tekme v Anterselvi potrebovala. Prvič bi nastopila v zasledovanju, nato še v štafeti. Upam, da bosta do SP obe nared in da bosta v Oberhofu lahko pokazali, kaj znata in zmoreta,« pravi Nemec, ki je ekipo prevzel letos. Velik plus za prav vse v ekipi pa so stopničke Jakova Faka. »V Ruhpoldingu je združil odličen tek in izjemno streljanje. Zdaj ima spet tisti občutek, kako je če si na stopničkah in dobil je potrditev, da to še vedno zmore. Tak uspeh pa dvigne apetite in vzdušje tudi pri vseh drugih.«

Ne glede na zadnje uspehe pa Gros pred SP ekipe ne želi obremenjevati z uvrstitvami. »Cilje je težko opredeliti s kolajnami in osvojenimi mesti. Pomembno je, da vsak tam pokaže najboljšo formo in največjo željo. Tekma pa bo pokazala, kako nam je to uspelo in kam nas to lahko popelje.« »Ob idealnem razpletu je tako med dekleti kot med fanti realen tudi boj za odličje. To smo dokazali. A tega od nikogar ne smemo zahtevati,« pa dopolnjuje vodja panoge biatlon na Smučarski zvezi Slovenije Tomas Globočnik in dodaja, da je realna želja boj za deseterico, drugo pa bo odvisno od dobre dnevne forme in tudi od nastopa konkurence.

Jakov Fak ne more napovedovati kolajne FOTO: Vincenzo Pinto/AFP

Strah pred streljanjem stoje

Pri tem je jasno, da so cilji v ekipi zelo različni. V ženski vrsti so ovira bolezni obeh ključnih tekmovalk. »Bolezen mi je vzela precej moči. Naslednji treningi pa bodo pokazali, kaj je možno popraviti,« pravi Polona Klemenčič. »Ne morem napovedovati kolajne. Seveda si želim čim boljšo predstavo. Zelo pozitivno je, da vem, da so stopničke dosegljive, a povsem drugače bi bilo, če bi se na zmagovalni oder letos uvrstil štiri ali petkrat,« pa cilje razlaga Fak.

Med preostalimi ima vsak svoje želje. Tršan se ubada s poškodbami, Miha Dovžan išče pravo strelsko formo, ki ga je krasila nekoč. »Letos imam težave pri streljanju stoje. Stvar je šla tako daleč, da me je že ob prihodu na strelišče malo strah, kaj bo. Težko je,« razlaga tekmovalec, ki ve, da je razkošno strelsko znanje že kazal, zdaj bi se najprej rad vrnil tja.

Mladi Planko, Vidmar in Cisar pa v prvi vrsti še vedno nabirajo izkušnje v ciklu, ki naj bi vrhunec dosegel na olimpijskih igrah februarja 2026 v Italiji. »V Nemčiji bi rad pokazal čim več, a to ne bo dovolj za sam vrh. Moj načrt je stopnjevanje dosežkov do iger. Imam tri leta časa in tam se ob primernem napredku želim boriti za uvrstitev med najboljših šest, ob dobrem dnevu bi bila tako dosegljiva tudi kolajna,« o dolgoročnejših načrtih pravi Cisar.