Hrvaško glavno mesto, največje, ki gosti smučarske tekme za svetovni pokal, in prvo prizorišče v novem letu, je belo karavano pričakalo še okrašeno v prazničnem vzdušju. Slovenci se na Sljemenu, hribu nad mestom, z izjemo Tine Maze, ki je bila leta 2012 druga, in Mitje Valenčiča, četrtouvrščenega leta 2010, nikoli niso izkazali. So pa zato vselej s hrvaškimi smučarji in trenerji ohranjali dober in korekten odnos.

Alfa in omega Snežne kraljice in direktor hrvaških alpskih reprezentanc Vedran Pavlek – kot tekmovalec se je v svetovnem pokalu dokazoval v devetdesetih letih prejšnjega stoletja – je bil tisti, ki je vzpostavil slovensko-hrvaško sodelovanje. »V nekdanji Jugoslaviji sem bil edini tekmovalec, ki je prešel iz pionirske vrste v mladinsko in ni prihajal iz Slovenije. Po razpadu skupne države sem treniral s Slovenci, še od takrat imamo odlične odnose,« je razkril 47-letnik. Pozneje sta Janica in Ivica Kostelić večkrat omenila pomoč Slovencev na svoji športni poti, Mazejeva se je na Sljemenu pred ljubitelji smučanja vedno počutila zelo domače, povezujejo pa se tudi zdajšnji rodovi in trenerske vrste.
 

Na progi tudi delavci iz Kranjske Gore in Maribora

»To sodelovanje traja dobrih 30 let in ne vidim razloga, zakaj se ne bi nadaljevalo. V ponedeljek in torek, denimo, ostajamo na treningu na Sljemenu, ker je proga dobro pripravljena. Če bomo mi lahko pomagali s terenom v Mariboru, jim tudi ne bomo rekli ne. Sodelovanje je zdravo in korektno, kadar kaj potrebujemo, se pokličemo,« je pojasnil odgovorni trener v slovenski ženski reprezentanci Janez Slivnik, Pavlekov vrstnik. »Začelo se je s Pavlekom, on nas je bolj povezal, ko je še tekmoval. Takrat je potreboval pomoč in radi smo mu ustregli. Tudi ko jo mi potrebujemo, nikoli nikogar od nas ne zavrne. Ne treniramo vseskozi skupaj, vemo pa, da se, takrat ko potrebujemo pomoč, lahko zanesemo drugi na druge. Jezikovno se razumemo, imajo tudi dobre smučarje, smo zdrava konkurenca,« je razpredal Slivnik.



Tudi v moški reprezentanci imajo dobre izkušnje na relaciji Slovenija–Hrvaška. »Naše sodelovanje ni načrtovano, a ko se znajdemo skupaj na terenu, si pomagamo. Pripraviti je treba progo in več kot nas je na smučišču, bolje jo lahko pripravimo. Z vsemi ekipami se dobro razumemo in s Hrvati ni drugače. Če treniramo skupaj, vadimo s Filipom Zubčićem in Istokom Rodešem. Oni pridejo pred našo tekmo v Kranjsko Goro na trening za dva dni, mi v Zagreb pred njihovo, le letos smo ta trening izpustili,« je pojasnil odgovorni trener slovenske moške reprezentance Klemen Bergant.

Prireditelji Snežne kraljice so pri slovenskih kolegih črpali znanje in izkušnje tudi pri pripravi proge za svetovni pokal. »Preden smo leta 2005 organizirali prvo tekmo, smo hodili v Maribor k organizatorjem Zlate lisice, zelo dobre odnose smo imeli tudi s kranjskogorskimi prireditelji Pokala Vitranc. Zadnjih nekaj let pa pridejo k nam tudi delavci iz Kranjske Gore, ki nam pomagajo pri pripravi proge, letos so se nam pridružili tudi mariborski,« je o športnih vezeh in kolegialnosti med sosedi v tekoči slovenščini pripovedoval Pavlek, šef reprezentanc, v katerih delujeta dva slovenska trenerja-serviserja: Jure Hafner (do te sezone je bil osebni trener Mete Hrovat) pri dekletih in Robert Horvat v Zubčićevi ekipi.


 

Štefan in Meta brez točk

Hrvaški tekmovalci Rdečo progo poznajo do potankosti, zelo dobro pa sta z njo seznanjena tudi Štefan Hadalin in Žan Kranjec, ki ju slalomski nastop čaka jutri (ob 14.15 in 17.40). »Na tem hribu bi morala dobro delovati, saj sta v mlajših letih tukaj veliko tekmovala na preizkušnjah FIS in to uspešno,« je poudaril Bergant, ki je, medtem ko je Hadalin tekmoval v Bormiu, Kranjca poslal na trening z Avstrijci in Rusi v Reiteralm in Werfenweng. Zanimivo je, da prvi slovenski adut Hadalin, enako velja za adutinjo Hrovatovo, ki bo tekmovala danes (ob 13. in 16.15), poleg nje pa še Ana Bucik, Neja Dvornik in Klara Livk (štart si je izborila z dobrimi predstavami v evropskem pokalu) na tem terenu še nista osvojila točk za svetovni pokal.