Prevc še en primer, kako težko je v skokih vladati več sezon zapored

Ljubljana – V smučarsko-skakalnih krogih Mika Kojonkoski še zmeraj uživa izjemen ugled, bolj kot tekmovalec pa si ga je ustvaril kot trener. Na čelu avstrijske (1997–1999), finske (1999–2002) in norveške (2002–2011) reprezentance se je namreč veselil številnih uspehov. Zimsko »formulo 1« zdaj proučuje kot predsednik odbora za skoke pri Mednarodni smučarski zvezi (FIS).

»Zelo pozorno spremljam razvoj tega športa in čedalje bolj ugotavljam, kako zelo pomembno vlogo igra letenje. Če želiš krojiti svetovni vrh, moraš biti namreč izvrsten letalec na smučeh,« je med nedavnim svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju na avstrijskem Tirolskem v pogovoru za Delo razmišljal Kojonkoski, ki je nadvse užival v lepih tekmah na veliki napravi v Innsbrucku, manj pa v snežni loteriji na srednji skakalnici v Seefeldu, o kateri niti ni želel izgubljati besed.

»Na Bergislu je bilo lepo spremljati hud boj za kolajne, zame pa je bila še bolj kot posamična razburljiva ekipna preizkušnja, na kateri se je več moštev udarilo med seboj za tri mesta na zmagovalnem odru,« je povedal 55-letni Finec in pristavil, da je bil vesel, ker je imel svojo četverico tudi Kazahstan. »Da se s skoki čedalje bolj resno ukvarjajo tudi v državah, ki nimajo prav bogate skakalne tradicije, je nadvse dobrodošlo za naš šport. Širitev konkurence je treba čim bolj podpirati,« je poudaril Kojonkoski.

Obenem mu je hudo, ko vidi, kako nizko so padli njegovi »Suomiji«, ki so nekoč predstavljali velesilo v skokih. Finska je namreč s 151 zmagami druga najuspešnejša država v svetovnem pokalu za Avstrijo (250), Slovenija (68) pa je – mimogrede – na sedmem mestu večne lestvice.

»Pri nas je šlo veliko stvari narobe, zato bi težko izpostavil zgolj eno. Toda z Anttijem Aaltom, ki ima letos prav spodobno sezono (v skupni razvrstitvi je na 25. mestu), po več letih spet dobivamo moža, ki je sposoben bolj ali manj redno osvajati točke za svetovni pokal. Verjamem, da bo vlil moč tudi drugim,« je dejal finski strokovnjak, ki po svojih močeh pomaga rojakom, tako da daje nasvete zdajšnjemu glavnemu trenerju Lauriju Hakoli.
 

V Kuopiu trenira 35 kitajskih fantov in deklet

Svoje bogate izkušnje in znanje pa od lani prenaša tudi na Kitajce. »V Kuopiu imam 35 fantov in deklet iz Kitajske, starih od 13 do 20 let. Z njimi si želim v treh letih priti na določeno raven, da bi se lahko začeli udeleževati mednarodnih tekem, veliki cilj pa je seveda nastop na olimpijskih igrah leta 2022 v Pekingu,« je razkril Kojonkoski, ki zelo dobro pozna Ljubljančana Jureta Radlja, zdajšnjega glavnega trenerja kitajske reprezentance.

Ali sta tekmeca ali sodelavca? »To je težko vprašanje. V Sloveniji je, denimo, tako kot pravzaprav povsod drugod celotna zveza pod eno streho, na Kitajskem pa ni tako. Tam je več provinc in vsaka ima svojo smučarsko organizacijo. Recimo takole, da oba z Juretom delujeva v dobro kitajskih skokov,« je odvrnil sloviti trener iz Kuopia, čigar varovanci so na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih osvojili kar 34 kolajn.

Verjame, da bodo že kmalu po kakšnem odličju na velikem tekmovanju spet posegli tudi Slovenci. »Glede na to, koliko mladih in nadarjenih skakalcev imate ter kako se trenira pri vas, da čudovitega centra v Planici sploh ne omenjam, sem prepričan, da bodo vaši reprezentanti v prihodnjih letih igrali zelo vidne vloge. Kdo ve, morda pa se bo že prihodnjo zimo na svoje nekdanje položaje spet vrnil Peter Prevc, ki je še en primer, kako težko je na svetovnem vrhu vztrajati več sezon zapovrstjo. Takšnih v zgodovini ni veliko,« je dejal Kojonkoski in spomnil na legendarnega rojaka Mattija Nykänena, ki je na začetku februarja preminil v 56. letu starosti. »Zares je žalostno, da nas je že zapustil. Izjemno sem mu hvaležen za vse, kar je dal skokom.«