Peter Prevc je potreboval dve noči, da je spoznal, kako nizko je padel

Peter Prevc je po Garmisch-Partenkirchnu potreboval dve noči, da je prebrodil šok, ki ga je doživel, ko se ni uvrstil na drugo tekmo novoletne skakalne turneje. Po neuspešnih kvalifikacijah se je skupaj s trenerji odločil, da je najpametnejša predčasna vrnitev domov, kjer se je posvetil treningom. Konec tedna bo nastopil na netradicionalni postaji svetovnega pokala, v Val di Fiemme, kjer pa je leta 2013 na svetovnem prvenstvu osvojil srebrno in bronasto kolajno.

Peter Prevc se je v Garmisch-Parteknirchnu najbrž znašel na najnižji točki svoje kariere. Potem ko je imel že od začetka novoletne turneje obilico preglavic z ravnotežjem v zraku, se je na tekmi v Oberstdorfu, na kateri je zasedel 18. mesto in bil ob Timiju Zajcu edini slovenski finalist, zdelo, da je težave odpravil, a v Garmisch-Partenkirchnu je sledil pravi udarec, ko se ni prebil skozi kvalifikacije. To se mu je na novoletni turneji zgodilo le ob njegovem premiernem nastopu v sezoni 2009/2010 v Bischofshofnu, tekmovanja še nikdar ni končal predčasno.

»Bil sem bil v šoku, potreboval sem dve noči, da sem spoznal, kako nizko sem padel, šele ko sem se 2. januarja zbudil v domači postelji, je bilo bolje. Psihično sem bil popolnoma izgubljen. To je bila moja najkrajša turneja, sploh si nisem upal pogledati, kolikokrat se mi je doslej zgodilo, da se nisem uvrstil na tekmo. Nisem bil jezen, samo razočaran, brezvoljen, žalosten,« je opisoval svoje počutje Peter Prevc, potem ko je prvič po odhodu s turneje stopil pred novinarje. Zaradi vnaprej določenih prevozov si je naslednji dan ogledal še tekmo v Ga-Pa, potem pa se je odpravil domov – skupaj z bratom Domnom, ki je izpadel v kvalifikacijah obeh tekem.

Tišina v avtomobilu

»V avtomobilu sva bila zelo tiho. Domen si povezne na ušesa slušalke in posluša glasbo, kolikor ur je pač do doma,« je pojasnil najboljši slovenski skakalec v zgodovini, ki se je v Ga-Pa skupaj s trenerji odločil, da ne nadaljuje turneje, ker se na tekmi stvari ne morejo obnesti, če tekmovalec ni dovolj samozavesten. Motiva mu to ni omajalo, takoj se je lotil treningov, s tem je tudi najhitreje prebolel udarec. »S trenerji sem se pogovoril, kaj je bilo narobe, na kaj je treba biti pozoren in kako naprej, ko smo naredili načrt do odhoda v Val di Fiemme, pa sem se osredotočal le še na to. Kar se je zgodilo na turneji, je preteklost,« je pojasnil Prevc, ki z Janijem Grilcem in Matevžem Šparovcem ni veliko eksperimentiral, ampak se je držal preizkušenih metod treninga.

Na Gorenji Savi si je nadel tudi tekaške smuči in smučal v počepu čez grbine, da se navadi neravnih smučin, potem se je preselil v Planico, kjer je vadil na različnih skakalnicah. »Najprej smo šli na najmanjšo, 80-metrsko, saj sem tak tip skakalca, da če mi uspe odskok, ponavadi v letu nimam težav. Zato smo rekli, da je treba natrenirati odskok. Ugotovili smo namreč, da sem imel težave z ravnotežjem v zraku zaradi napake pri odskoku. Zdaj me v zraku ne vrti več,« je pojasnil Prevc, ki upa, da bo skoke s treninga prenesel tudi na tekmo. »Ne vem, če mi še kdo verjame, da sem dobro pripravljen, glede na to, da tega ne upravičim. Pred Engelbergom sem bil, pa se je tam zalomilo, pred novoletno sem bil prav tako, pa se je pošteno zalomilo, zdaj je na treningu spet vse v redu. Res upam, da se bo tokrat izšlo,« se nadeja najstarejši od bratov Prevc pred potjo v Val di Fiemme, kjer bodo jutri kvalifikacije, v soboto in nedeljo pa posamični tekmi (mimogrede, Domen ne bo nastopil, saj je v torek zbolel).

Zaradi dveh osvojenih kolajn na SP 2013 se bo v Italijo odpravil s prijetnimi spomini, kar pa ne bo veliko štelo: »Po pravici povedano se tekme nič kaj ne veselim, saj je skakalnica zelo zahtevna, kar nekaj časa sem potreboval, da sem jo osvojil. Za samozavest so takšni spomini spodbudni, prav veliko pa ne pomagajo, treba bo dobro skočiti.«