O sporazumnem razhodu javno ne bo razpredala

Smučarska šampionka Ilka Štuhec je prvič po poškodbi kolena sedla pred medije v domovini in presenetila z razkritjem, da se sporazumno razhaja s trenerjem Grego Koštomajem in kineziologinjo Anjo Šešum. »V športu je kdaj treba sprejeti tudi težke odločitve in ta je bila ena od zelo težkih. Potrebujem spremembo,«je dejala. Z njima je osvojila vse svoje uspehe: dva naslova svetovne prvakinje v smuku, smukaški in kombinacijski globus ter devet zmag v svetovnem pokalu.

Mariborčanka je poudarila, da je odločitev zorela dlje časa, kaj je pretehtalo za razhod, pa ni želela razglabljati. »To so stvari, ki se tičejo nas, in jih ne želim deliti z javnostjo,« je opozorila in dodala, da je dala s Koštomajem in Šešumovo veliko skozi, za kar jima je zelo hvaležna, ter jima zaželela vse najboljše v prihodnosti. Kakšno podporo si zdaj želi na obeh prostih »delovnih mestih«? »Težko rečem, da mora biti tako in tako. Preprosto se moramo ujeti, saj v ekipi preživimo skupaj večji del leta. Oči imam odprte, gledam, razmišljam, se pogovarjam,« je odgovorila.

Odločitev ni prišla iz ihte, je premišljena

Koštomaj in Šešumova sta se v uradnih izjavah najboljši slovenski smučarki zahvalila za povabilo v samostojni projekt in zaupanje ter ji zaželela veliko uspeha v prihodnosti. Odločitev Štuhčeve je presenetila verjetno prav vse, ki spremljajo beli cirkus, saj se odpoveduje članoma, s katerima je skupaj sestavila zmagovalno formulo. Koštomaj se je dokazal kot eden od največjih strokovnjakov za hitre discipline, Šešumova s svojo vsestranskostjo – skrbela je za kondicijski program, terapije, preventivo pred poškodbami, rehabilitacijo, bila je tudi njena zaupnica. Mnogim se zdi nepričakovan korak Štuhčeve tvegan, drugim pogumen.



»Že nekajkrat sem v življenju sprejela veliko odločitev, ki v tistem trenutku ni delovala razumno. Odločala sem se z razlogom in tudi tokrat je tako. In verjamem, da bo vse v redu,« je razmišljala 28-letnica. Ve, kaj lahko doseže, kaj je sposobna in kaj si želi na poti do svojih ciljev. »Verjamem, da delam dobro. Tudi če se nekatere odločitve zdijo radikalne, niso bile sprejete z danes na jutri, ali iz ihte, žlehtnobe, temveč so dodobra premlete,« je povedala.
 

Na terenu dva ali trije, ki bi se menjavali?

S kom bo nadaljevala športno pot, ni razkrila. Ta čas se pogovarja s potencialnimi kandidati, a dogovori še niso dokončni. »Nimamo vnaprej pripravljene ekipe, a kljub temu me ni strah, da se ne bi našli ljudje, ki jih Ilka potrebuje,« je dejala njena mama Darja Črnko, vodja ekipe.



Koliko je konec marca sploh še prostih strokovnjakov na trenerski tržnici? »Tega ne vem, vem pa, da tisti, ki bo želel delati, nas bo našel, četudi ga mi ne bomo poiskali. Menim, da niti ni najpomembneje, da imaš najboljšega, najbolj vehementnega trenerja, ki ga vsi cenijo, ker ni nujno, da tak status tudi zagotavlja njegovo dobro delovanje v samostojni ekipi,« je Črnkova poudarila, da je velika razlika imeti pod okriljem enega tekmovalca ali več njih.



»Človek mora biti vajen delati z enim tekmovalcem, kar je zahtevno. Tudi Grega se je moral privaditi, kar mu je uspelo. Skratka, to je tisti glavni cilj. Pomembno je tudi, da pozna smukaške proge po svetu, vse drugo pa mislim, da se lahko sestavi.«

Pri iskanju novih članov ekipe se ne omejujeta le na slovenski prostor. Poleg trenerja iščeta tudi nekoga, ki bo skrbel za kondicijsko pripravo in fizioterapijo. Ker je težko dobiti kakovosten tovrsten profil, ki bo zdoma več kot 200 dni na leto, je Črnkova potrdila, da obstaja tudi možnost, da bosta ekipo okrepili z dvema ali tremi, ki se bodo menjavali na terenu.
 

O koncu kariere ni razmišljala

Štuhčeva se telesno sicer dobro počuti, bolečin v nategnjeni zadnji križni vezi ne čuti. Niz njenih poškodb je resda dolg, a Štajerka slovi po močni volji – o koncu kariere ne razmišlja. »Zdaj sva v varovalni fazi, v kateri popravljaš posledice poškodbe. Razgibati je treba sklep, ustvariti pogoje, da vez zaraste v optimalnem položaju. Medicinski del je daljši, ker nimam zraven Anje, malce je težje, spet se mučiva sami,« je postopek okrevanja razkrila fizioterapevtka Darja Kramberger, ki se je s Štuhčevo vračala pri večini njenih poškodb.

Koleno naj bi bilo v opornici dvanajst tednov. Po šestih pride na spored malo več obremenitev. Krambergerjeva načrtuje, da bo svoje delo opravila v treh mesecih, nato pa jo bo predala nekomu, ki bo skrbel za okrepitev mišic. Kot zanimivost – mišice na nogi so ji uplahnile tri tedne po poškodbi.

Štuhčevi misli odtavajo tudi na sneg, v okolje, ki ga ima najraje. »Sedeti doma na kavču in čakati, da se vez zaceli, je v tem obdobju zame nekaj novega. A tako je, sprijaznila sem se s tem in pri tem skušam biti tudi koristna,« je dodala, vajena vzponov in padcev.