Novi recept za zmage je tudi tvegana poletna hoja po robu

Maribor – Slovenska biatlonska reprezentanca nikdar ni sodila v krog najožjih svetovnih velesil, toda še naprej ohranja izjemno močnega aduta in velemojstra za največja tekmovanja. Jakov Fak bo vstopil v novo sezono s popotnico srebrne olimpijske kolajne iz Pjongčanga, vnovič pod vodstvom Uroša Velepca, ki pa se je iz Ukrajine vrnil v slovensko reprezentanco.

Sledile so spremembe v načinu treninga, slovenski biatlonci so bili med poletnimi pripravami dvakrat v različnih baznih taborih v Franciji, kar se v preteklosti ni dogajalo. Vodstvo je tudi prisluhnilo želji našega vodilnega biatlonca, da bi večkrat menjali prizorišča priprav in se privajali na različne razmere, saj jih bodo te spremljale tudi v tekmovalni sezoni. Sicer pa so se dan pred včerajšnjo predstavitvijo slovenskih smučarskih reprezentanc biatlonci vrnili iz Ruhpoldinga.

»Prestali smo deset dni zahtevnega treninga. Nikjer poleti nismo delali tako intenzivno kot nazadnje v Nemčiji. Sam kot tekmovalec vedno razmišljam o kakšnih minusih in zato nikdar nad storjenim na pripravah nisem povsem zadovoljen, verjetno trener lahko bolj objektivno oceni mojo trenutno pripravljenost,« je po vrnitvi iz znanega bavarskega biatlonskega centra strnil misli naš vodilni biatlonec.

Nostalgija iz leta 2012

Nazadnje se je v Ruhpoldingu pripravljal lani, ko je njegov trener Velepec vodil ukrajinske biatlonke. »Seveda ohranja ta kraj na Bavarskem posebno prepoznavnost v zimskem času, zlasti v dneh januarske tekme, toda tudi zdaj je za trening prav imeniten. Tako zaradi lepe rolkarske proge kot tudi splošne urejenosti,« pravi Fak, ki pa se mu seveda vedno znova raztegne nasmeh ob spominu na Ruhpolding 2012.

Takrat je tam prvič osvojil naslov svetovnega prvaka, in sicer v svoji drugi sezoni v slovenski reprezentanci: »Ne bom skrival, vedno mi je lepo, ko se vrnem v Ruhpolding, spomini kar oživijo. Res pa je, da se je odtlej tako naša tekmovalna ekipa kot tudi spremljevalna precej spremenila, zato se mi vedno znova kar zbuja nostalgija po tistih, ki jih ni več v reprezentanci. Vsak med njimi je zame pustil poseben pečat na tisto dobo. V naslov prvaka sem vložil energijo in znanje, a brez strokovne in moralne pomoči drugih seveda v vrhunskem športu ne gre.«

Po sodelovanju s Tomašem Kosom, zdaj trenerjem slovaške reprezentance, se je Fak lani vrnil k Velepcu. Oba sta se lotila prejšnjih priprav zelo zadržano in z le enim ciljem – vrhunskim dosežkom na olimpijskih igrah. V tem poletju pa je bilo treninga na meji telesnih zmogljivosti precej več.

»Res sem doslej pogosto v tem poletju 'hodil po robu', lahko sem prav vesel, da sem vse prestal brez težav,« pravi srebrni olimpijec iz Pjongčanga in se spomni le enega manjšega zdravstvenega zapleta: »Res, vsaj za zdaj ni bilo nikakršnega prehlada ali viroze. Le ob začetku priprav sem imel manjšo poškodbo v predelu hrbta, a ker smo takoj vedeli, za kaj gre, smo jo hitro pozdravili.«

Kmalu na norveški sneg

Pred našim vodilnim biatloncem je zdaj prost konec tedna in v novem domu v Lescah je treba postoriti marsikaj. Nato sledijo priprave na Pokljuko in za njimi v sredo, 24. t. m., odhod na norveški sneg. Slovenska reprezentanca se je na sever ponavadi odpravila tik pred sezono in tam pričakala tradicionalno uvodno tekmo v Östersundu (Šve), zdaj je Velepec ubral recept iz svojih ukrajinskih dni.

Dobro je, da smo že oktobra na snegu, rad bi ostal na Norveškem še dlje od predvidenih dveh tednov, obenem seveda upam, da nam bodo nato novembrske pokljuške razmere že naklonjene za ustrezen trening,« je še poudaril Fak in odkimal ob namigu, če se s trenerjem med pripravami že resno pogovarjata o tekmovalnih ciljih. »Ne, res vsi skupaj razpredamo le o treningu, gremo iz dneva v dan.«

In tudi spoznanje, da bo prvič doslej sezono svetovnega pokala začel na Pokljuki, kjer bo letos izjemoma premiera, ga še ne vznemirja prav posebej: »Na koledar pač ne morem vplivati. Je pa tako: nekaj dni prej bomo vadili za tisto, kar bi nas sicer čakalo teden ali dva pozneje.«