Namesto Anamarije je nasmehe prinesel Miha

Ni prav običajno v tej imenitni sezoni Anamarije Lampič, da ji ne pripade vodilna vloga na tekmi v slovenski reprezentanci. Tokrat je namreč dvakratna zmagovalka šprintov v zimi 2019/20 obtičala daleč od finalne šesterice, zasedla je 18. mesto. Precej bolj vidno je tokrat nase opozoril sedmouvrščeni Miha Šimenc.

Dogodki v osrednjem švedskem smučarskem središču so natanko pred enim letim močno razveselili privržence slovenskega športa. Takrat je namreč na prvenstvu v alpskih disciplinah Ilka Štuhec ubranila naslov najboljše smukačice na svetu, Štefan Hadalin je presenetil konkurenco s srebrom v kombinaciji. Mondeni kraj na evropskem severu pa ni stalnica tekačev, a tokrat so se ti pomerili na najbolj nenavadnem šprintu te sezone. Če je bil tisti januarski ob reki Elbi v Dresdnu že preveč podoben ravni atletski stezi, je bil ta pravo njegovo nasprotje – z dolgim in strmim vzponom, res neobičajnim za najkrajšo tekaško disciplino.
Toda v takšnih razmerah se je res izkazal Šimenc, se bolj kot kadarkoli doslej približal finalu, v katerem pa je nato gladko s konkurenco opravil Johannes Høsflot Klæbo. Sploh je to skandinavski dan, zlasti norveški, to pač ni bil šprint za klasično srednjeevropsko šolo. »Zato sem še posebej vesel, da mi je tokrat šlo dobro na tej brutalni progi, ki ni podobna šprinterski.

Očitno sem blizu najboljših in če to nadgradim, bom lahko posegel po še višjih rezultatih,« je bil zadovoljen najboljši Slovenec, ki se že veseli naslednje šprinterske preizkušnje, v soboto na Norveškem: »Že prav nestrpno čakam sobotno tekmo v Trondheimu, kjer sicer še nisem bil, a se jo zdaj prav zelo veselim. Upam, da se bom že v soboto premaknil naprej, torej v finale. Tokrat je bilo v cilju malce grenkega priokusa ob prihodu v cilj, a očitno si še nabiram izkušnje v boju za uvrstitev med finalno elito.«

Lampičevo razočarali prireditelji

Med to pa se domala že redno uvršča Anamarija Lampič. V skupni razvrstitvi sezone je na visokem 8. mestu, med šprinterkami je bila do včerajšnjega spodrsljaja na vrhu, zdaj jo je za točko prehitela švedska tekmica Linn Svahn. Sicer pa je bilo to 18. mesto najnižje v šprintih te sezone za slovensko reprezentantko, že štirikrat v zimi na stopničkah za dve zmagi (Lenzerheide, Val di Fiemme) in dve 2. mesti (Dresden, Oberstdorf). Na progi z izjemno strmim vzponom, podobnim tistemu kultnemu na Alpe Cermis, je bila tokrat že v četrtfinalu brez možnosti za vidnejši dosežek. Na koncu je bila tako 18., kako nenavadna tekma je to bila, je na koncu potrdil tudi razplet: resda Therese Johaug ohranja ugled izjemne šampionke, a tokrat je po 68 zmagah na razdalji prvič bila na vrhu v šprintu.

»Nisem razočarana. Tu so pač dobili, kar so si želeli. Therese je zmagala, to ni bila tekma zame in se s tem ne obremenjujem preveč. Noge so me pekle že od štarta, kar je bila najbrž tudi posledica dveh prejšnjih tekem. Zdaj sem bolj osredotočena na šprint v soboto v Trondheimu,« je povedala naša vodilna tekačica na smučeh in se tudi kritično ozrla k res nenavadni progi za šprint: »Menim, da tokrat prireditelji niso imeli prav preveč domišljije, lahko bi se bolj poigrali s traso. Bila je res dolgočasna, vsaj zame.«



V prav lepem spominu pa si te preizkušnje v Åreju nista ohranila niti Katja Višnar (57.) in Janez Lampič (55.), oba sta se spopadla z zdravstvenimi težavami in tako zahtevni tekmi nista bila kos. Ob norveško-švedski meji bo jutri tekma s skupinskim štartom na 38 km.