Mikaela Shiffrin je zadnja alpska smučarka, ki se je pridružila klubu izbrancev z zmagami v petih različnih disciplinah – slalomu, veleslalomu, smuku, superveleslalomu in kombinaciji. Preklapljanje med tehničnimi in hitrimi je težek zalogaj, zahteva obsežno tehnično znanje, izjemne telesne in psihične napore, optimalno razporejanje časa, loteva se ga le peščica. O tem, ali bo profil vsestranskega smučarja ob vse večji specializaciji še kdaj cilj, h kateremu bo stremela vsa karavana, smo se pogovarjali z glavnimi akterji tega športa.
12
članov šteje klub zmagovalcev v petih disciplinah, zadnja se je vanj včlanila Mikaela Shiffrin
Bode Miller je bil največji posebnež belega cirkusa, pustil pa je globok pečat kot vsestranski šampion. Je zadnji moški zmagovalec v vseh disciplinah. FOTO: Reuters
Lastnica dveh superveleslalomskih globusov
Tina Weirather se je v pripravljalnem obdobju odločila, da se bo v tej sezoni posvetila le hitrim disciplinam z dodatkom kakšne tekme v veleslalomu. »Seveda bi bila rada vsestranska smučarka, se merila na vsaki preizkušnji in vsako tudi dobila. Toda vse več tekmovalcev se specializira, raven smučanja se s tem dviguje in vsestranski smučarji jim težko sledijo. Tiste, ki tekmujejo v vseh disciplinah, lahko preštejemo le še na prste ene roke. In jaz nisem več ena izmed njih,« je razmišljala sogovornica, ki bo februarja na Švedskem branila naslov svetovne podprvakinje v superveleslalomu, in pojasnila, kaj tekmovalce med drugim usmerja v specializacijo.
»Poglejte, kako zgoščen je koledar preizkušenj, koliko je samo potovanj, potem je tu še menjavanje časovnih pasov, pa razporeditev tekem v različnih disciplinah, zgodi se tudi, da nam zaradi preveč ali premalo snega odpadejo začrtani treningi, saj se naš šport izvaja v naravi. Prav zato je dandanes zelo težko stremeti k vsestranskosti,« je razglabljala smučarka iz Liechtensteina, ki je v karieri vknjižila zmage v treh disciplinah – smuku, superveleslalomu in veleslalomu.
Tina Weirather ni več ena od vsestranskih. V pripravljalnem obdobju se je odločila, da se bo v tej sezoni posvetila le hitrim disciplinam z dodatkom kakšne tekme v veleslalomu. FOTO: Reuters
Razvoj, ki se mu je težko zoperstaviti
Eden tistih, ki mu manjka ena disciplina, da bi se včlanil v klub izbrancev z zmagami v petih, je
Aksel Lund Svindal. Zanimivo, že svoje prve štiri od 36 v svetovnem pokalu je nanizal vsakič v drugi disciplini, najprej je konkurenco premagal v superveleslalomu, nato še v smuku, kombinaciji in veleslalomu. Le v slalomu se nikoli ni povzpel na stopničke, najvišje je zmogel na 6. mesto.
Zakaj je vse več specialistov, vsestranskih tekmovalcev pa skorajda ni več? »Vsaka disciplina se razvija, njena raven se dviguje, prav tako oprema. Smuči za različne discipline so vse bolj specializirane, enako velja za čevlje in celo vezi. Z napredovanjem posamezne discipline na višjo raven se ta ločuje od drugih. Kar je slabo, a hkrati gre za naraven razvoj, ki se mu je težko zoperstaviti,« je pojasnil sogovornik. Odkar ima težave s kolenom, ki si ga je pred tremi sezonami poškodoval na smuku v Kitzbühlu, se osredotoča le še na obe hitri disciplini.
Aksel Lund Svindal se je nekoč meril v vseh disciplinah, manjka mu le slalomska zmaga. Odkar ima težave s kolenom, tekmuje le v hitrih. FOTO: Reuters
Z desetletje starejšim reprezentančnim kolegom se strinja tudi
Aleksander Aamodt Kilde, eden redkih predstavnikov hitrih disciplin, ki se dokazujejo tudi v veleslalomu. »Vsestranski smučarji so bili za našo panogo bolj značilni v preteklosti, isti tekmovalci so zmogli zmagati v slalomu in smuku. A šport se razvija. Zdaj moraš narediti veliko več, kot si moral v tistih časih, ker vse postaja bolj ekstremno. Če hočeš biti skrajno dober v eni disciplini, moraš piliti prav to disciplino do skrajnosti in imeti prav takšno opremo. Pa še nekaj je, smukači so težji in močnejši, slalomisti pa lažji, hitri v gibanju, okretnejši. In če primerjaš ta dva opisa, ne gresta eden z drugim,« je povedal Kilde.
Ključen čas za trening
V krog specialistov sodi
Matts Olsson, v konkurenci se meri le v veleslalomu. »Če bi hotel tekmovati v vsaki disciplini, bi potreboval zares veliko treninga, pri tem pa gre za vprašanje, ali imaš na voljo toliko časa, da se lahko povsem posvetiš vadbi v vseh teh različnih disciplinah. Občudujem tiste, ki prehajajo iz ene v drugo, saj jaz tekmujem zgolj v eni. Menjava kratkih in dolgih smuči ter tehnike na najvišji ravni – to je zares težko,« se zahtevnosti zaveda švedski sogovornik.
Ševd Matts Olsson pravi, da občuduje tiste, ki tekmujejo v vseh disciplinah, on se osredotoča le na veleslalom. FOTO: Reuters
Tudi prvo ime ženske karavane
Mikaela Shiffrin je v otroštvu občudovala najboljše vsestranske smučarje, med katerimi je bil Bode Miller, zadnji v moški konkurenci, ki se je pridružil klubu zmagovalcev v petih disciplinah, sicer njen velik navdih. Razvila se je v najboljšo slalomistko v zgodovini svetovnega pokala, dokazuje se kot izjemna veleslalomistka, v zadnjih dveh sezonah je osupnila še v hitrih disciplinah.
»Osnove hitrih disciplin sem na treningih pilila vsakič, ko sem imela priložnost za to – skozi vse pretekle sezone –, z upanjem, da bom nekega dne sposobna zmagati v vseh,« je razkrila decembra lani po superveleslalomskem prvencu, s katerim je dopolnila svoj komplet in se pridružila izbrani družbi, v kateri je tudi
Tina Maze, njena nekdanja tekmica, ki jo Shiffrinova spoštuje prav zaradi vsestranskosti.
Drugačna priprava in pristop
Kako zahtevno je preklapljanje med tehničnimi in hitrimi disciplinami, je ameriška zvezdnica spoznala v minuli sezoni. »Mentalna priprava za slalom in smuk se zelo razlikuje. Na tekmi v tehnični disciplini imaš dva nastopa, osredotočenost moraš obdržati skozi ves dan. Zbudiš se zelo zgodaj, sledi ogled proge, nekaj zavojev, po koncu prvega nastopa pa umestitev, kam sodiš pred finalom, nato že razmišljaš, kako ga boš izvedel, saj je ta, kot bi šel na povsem novo tekmo. Dan preizkušnje v hitri disciplini je bolj ležeren. Na štart prispeš najpozneje do 9. ure, vseskozi si sproščen, intenzivnost pa dvigneš, ko je treba,« je Shiffrinova primerjala pripravi.
Mikaela Shiffrin si je od otroštva želela postati članica kluba zmagovalcev v petih disciplinah, kar ji je uspelo v tej sezoni. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Pristop se – razumljivo – povsem razlikuje, tudi ko se požene po hribu navzdol. »V tehnični disciplini moraš ves čas pritiskati, napadati, v hitrih pa se tak pristop ne izide vedno. Ponavadi zmaga tisti, ki najbolje drsi in pokaže največ mehkobe. Skratka, vsemu se je treba prilagoditi,« je opisovala dve povsem drugačni zgodbi, v katerih se kljub zahtevnosti odlično znajde.
Med ženskami štiri, pri moških nihče
V tej sezoni so se med dobitnice točk za svetovni pokal v petih disciplinah zapisale Mikaela Shiffrin, Michelle Gisin, Ragnhild Mowinckel in Federica Brignone, pri moških nihče. Vodstvo svetovnega pokala v zadnjih letih v »klasični« program dodaja še paralelne discipline različnih formatov, ki pa si v karavni še niso utrdile statusa, kot ga imajo predhodnice.
Izvrstno jih je obvladovala tudi Mazejeva. Trener
Andrea Massi, ki je z najboljšo alpsko smučarko v zgodovini slovenskega športa osvojil 13 kolajn na velikih tekmovanjih – osvojila jih je v štirih disciplinah, manjkala ji je le slalomska –, poudarja, da obstaja velika razlika, ko govorimo o vsestranskosti v moški in ženski konkurenci. »Pri ženskah so možnosti, da smučarka postane vsestranska večje kot pri moških, saj je konkurenca manjša, tudi proge niso tako zelo zahtevne, koledar je sprejemljiv. Pri moških je konkurenca večja, predvsem je bolj zapletena celotna tehnična izvedba, koledar pa je precej nesprejemljiv, da bi nekdo lahko tekmoval v vseh disciplinah,« je razglabljal Massi.
»Novi rodovi so malce leni«
Massi je prepričan, da je to, ali bo nekdo postal in vztrajal kot vsestranski smučar, odvisno tudi od njegovega značaja. »Če bi se Tina osredotočila samo na tehnične discipline, bi vknjižila več zmag. Ampak želela je tekmovati v vseh, bila je fizično premočna in ji je uspelo. Seveda bi lahko izpustili kakšno tekmo in se usmerili drugam, a kot trener sem vedno upošteval njeno željo,« je spomnil na obdobje, v katerem je blestela, in razkril eno od svojih opažanj.
Adut Tine Maze, ki je ena od sedmih v ženski konkurenci z zmagami v vseh disciplinah, je bila tudi njena izjemna telesna pripravljenost. FOTO: Matej Družnik/Delo
»Naj mi kdo ne zameri, ampak vidim, da so novi rodovi malenkost leni. Ozirajo se na zmago le v izbrani disciplini. In še nekaj je: trenirati tri discipline v enem dnevu je zahtevno predvsem za spremljevalno osebje. Pogosto sem videl trenerje, ki se jim ni ljubilo postaviti dve, tri proge. To, kar sva počela z
Liviom Magonijem (tedanjim trenerjem Mazejeve, zdaj sodeluje s Slovakinjo
Petro Vlhovo, op. a.), je ubijalsko,« je obudil spomin na največje uspehe, ki jih je dosegla ekipa aMaze.
Vodji vrste, ki se je z Mazejevo vpisala v zgodovino po rekordnem številu točk v eni sezoni svetovnega pokala, se še vedno zdi neverjetno, da lahko isti tekmovalec zmaga v slalomu in smuku, saj je to s fiziološkega in tehničnega vidika – kot pravi – sporno. »A mi smo dokazali nasprotno. Pa ne samo mi, tudi Shiffrinova. Ne gre za to, da je to nemogoče uresničiti, seveda je mogoče, vendar je zelo težko, zahteva povsem drugačen pristop in program, ki pa ga običajni smučarski trener ne upošteva. Večina teh ima namreč enako miselnost, razmišljajo kot med lastno tekmovalno kariero. Midva z
Antejem Kostelićem, ki nisva tekmovala na tej ravni in sva bolj svobodna, sva ustvarjala programe ne glede na klišeje, ki so jih imeli omenjeni trenerji,« je izpostavil še eno podrobnost, ki je bila pomembna pri sestavljanju zmagovalne zgodbe. Tudi tiste o vsestranskosti.
OPOMBA: Mikaela Shiffrin je edina v izbrani družbi, ki se ponaša še z zmagami na paralelnih tekmah, vknjižila je štiri.
Komentarji