Neomejen dostop | že od 9,99€
Finale svetovnega pokala v Planici sodi med slovenske športne praznike. Večdnevni spektakel vsakokrat privabi v dolino pod Poncami več deset tisoč športnih navdušencev, ki v živo spodbujajo svetovno skakalno elito, v katero spadajo tudi Slovenci. Letos bo ta praznik povsem drugačen kot pretekla leta. Pandemija novega koronavirusa je preprečila ogled kar štirih planiških tekem, nad zaključkom sezone pa po 13 letih ne bo več bdel Jelko Gros, temveč je bil za novega vodjo tekmovanja imenovan Aljoša Dolhar.
Jelko Gros je ob predaji mesta dejal, da Aljoša ne bi bil Aljoša, če ne bi načrtoval sprememb. A teh vsaj v letošnji izvedbi tekmovanja ne bo. »Načeloma za letošnjo izvedbo ne načrtujem večjih sprememb. V minulih letih smo vsi skupaj dvigali raven tekmovanja in mislim, da smo prišli kar visoko. Moj prvi cilj je, da to raven ohranimo, zagotovo pa bodo kakšne malenkosti, ki jih bomo v trenutku odločitve izvajali drugače, kot so se doslej,« je pojasnil Dolhar.
Novi vodja tekmovanja v Planici še naprej sodeluje s svojim predhodnikom, ki opravlja pomembno funkcijo, povezano z dogodkom, tako da skupaj načrtujeta priprave na veliki dogodek. »Tudi na tem področju zelo tesno sodelujem z Grosom, ker je vodja Nordijskega centra Planica in ta center trenutno vodi pripravo letalnice. Tudi OK Planica je priredil nekaj akcij za konec tedna, po moji oceni je sodelovalo več kot 150 prostovoljcev, ki so delali dan ali dva, tako da smo že precej pripravljeni. V tem obdobju smo se že ukvarjali z oblikovanjem profila, glavno besedo pa ima voznik teptalnega stroja, ki bo začel intenzivno pripravljati glajenje letalnice,« je povedal Dolhar o delih pred začetkom športnega praznika.
V Sloveniji so bili prvi dnevi marca zelo sončni in topli, a kot je razkril vodja tekmovanja, so bili prireditelji zelo zadovoljni z vremenom in napovedjo. »Vreme nam nikakor ne povzroča težav. Trenutno vreme, vključno z napovedjo, je za nas zelo primerno. Najvišje dnevne temperature so za planiške razmere relativno nizke. Napoved za naslednjih deset dni je takšna, da bo minimalna temperatura vsak dan pod ničlo in to je za nas zelo pomembno, še posebej zato, ker bo lahko teptalec nemoteno opravljal svoje delo. Vreme in napoved nam gresta trenutno na roko, v Planici smo navajeni občutno višjih temperatur.«
Letošnja izvedba finala svetovnega pokala v smučarskih skokih se bo odvijala v okrnjeni podobi. Pandemija novega koronavirusa je namreč ohromila športne dogodke in športnike prikrajšala za podporo navijačev na prizorišču tekem. V Planici je bilo tako že na decembrskem svetovnem prvenstvu v poletih, za katero so pri Smučarski zvezi Slovenije ocenili, da bo prislužilo okoli 650.000 evrov izgube. Ker se razmere v državi niso spremenile, bo dolina pod Poncami znova samevala.
Zaveda se, da nikakor ne bodo mogli nadomestiti vzdušja, ki ga ustvari več deset tisoč strastnih navijačev ob doskočišču, vendar so se organizatorji že na decembrskem dogodku izkazali s postavitvijo virtualnih tribun, kar je naletelo na izjemno pozitiven odziv. »Kot prireditelji lahko naredimo marsikaj, žal pa ne moremo pričarati skakalcu občutka, ki ga spodaj ob doskočišču v Planici ustvari množica 35.000 gledalcev. Tega se zavedamo, toda potrudili se bomo, da bomo vrzel vsaj delno zapolnili na drugačne načine. Decembra nam je dobro uspelo, odzivi strokovne javnosti, tekmovalcev, ekip in gledalcev iz drugih delov Evrope so bili izredno pozitivni, to pa si želimo ponoviti tudi marca,« se nadeja Dolhar.
Mednarodna smučarska zveza (FIS) je v tej sezoni smučarskih skokov opravila zelo dobro delo v boju s pandemijo novega koronavirusa, saj je izpeljala večino tekem. Izjema je le turneja Raw Air, kar je dober dosežek, pojasnjuje Aljoša Dolhar: »Če nam bo uspelo tudi ta dogodek izpeljati tako, kot načrtujemo, bodo lahko vsi v skakalnem delu FIS zelo zadovoljni. Vlagamo veliko sredstev in energije, da upoštevamo navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje, hkrati pa ščitimo sebe in naše goste, ki so v tem primeru reprezentance z vsega sveta oziroma smučarski skakalci. To jemljemo skrajno resno in tako bo tudi v prihodnje.«
Organizatorji bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da bi planiško letalnico pripravili za skakalno elito, ki vsako leto dosegajo izjemne daljave. Najdaljši polet v zgodovini je uspel Avstrijcu Stefanu Kraftu, ki je leta 2017 v Vikersundu poletel 253,5 metra, medtem ko se je pod najdaljši polet v Planici leta 2019 podpisal Japonec Rjoju Kobajaši z 252 metri. Kakšno je mnenje Aljoše Dolharja o morebitni vrnitvi rekorda v Planico?
»Letalnica je dovolj velika, da je v optimalnih razmerah in z optimalnim skokom, pri katerem bi se “poklopili” vsi dejavniki, možen svetovni rekord. Ampak rekorda ne moreš načrtovati, žirija tekmovanja se ne more preprosto odločiti, da bo zvišala nalet za dosego rekorda. Rekord se lahko samo zgodi. Letalnica torej v optimalnih razmerah omogoča rekord, ne moreš pa ga načrtovati,« o lovu za rekordno znamko pojasnjuje vodja planiškega tekmovanja.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji