Kostelić bi rad izkusil še poletne OI

Nekdanji hrvaški smučarski as, Ivica Kostelić, je napovedal, da želi prekiniti tekmovalno upokojitev ter nastopiti na poletnih olimpijskih igrah leta 2024 v Parizu. V jadranju, športu, ki je za Kostelića iz rekreativnega konjička postal nova strast po koncu smučarske kariere.

»Na olimpijskih igrah v Parizu bo uvedena nova disciplina v jadranju, v kateri je moj cilj izpolniti olimpijsko normo, se kvalificirati na OI ter iti v Francijo kot jadralec,« je v spletnem pogovoru dejal najboljši hrvaški smučar v zgodovini Ivica Kostelić, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Čeprav je v smučanju osvojil štiri olimpijske medalje, tri srebrna odličja v kombinaciji in eno srebro v slalomu, Kostelić ne izključuje možnosti, da ga bomo na olimpijskih igrah spet videli kot tekmovalca.
 

Niša oceansko jadranje

»Zadnje tri sezone sem sodeloval v jadranju po oceanu, tako da imam izkušnje s tem,« je dejal 40-letni hrvaški alpski smučar, ki je skupaj s sestro Janico in pod trenerskim očesom Gipsa, očeta Anteja Kostelića, poskrbel za največje hrvaške dosežke v zimskih športih.



Svetovno jadranje, mednarodna federacija za jadralski šport, bo za pariške olimpijske igre leta 2024 premierno predstavila novo disciplino – oceansko jadranje, v novem, največjem in najtežjem razredu, jadralnem razredu jadrnic s fiksno kobilico in mešano posadko, jadralca in jadralke na enem plovilu, ki bo imelo tudi kabino.
 

Štart in cilj v Marseillu

Štart in cilj regate bi bila v Marseillu in tekmovalca bi tri dni in dve noči, po možnosti tudi dlje, odvisno od vremena, neprekinjeno plula vzdolž francoske obale. Zmagovalec olimpijskih iger bi postala posadka, ki bi najprej zapeljala čez vse kontrolne cilje in prva priplula v pristanišče Marseille.

V tej disciplini bi tekmovalo le 20 parov, ki bi si zagotovili normo v celinskih kvalifikacijah. Čolni bi bili dolgi od šest do 10 metrov in bi razvijali hitrost do 40 vozlov.

Kostelić se je od profesionalnega smučanja poslovil pred tremi leti, zaradi težav s poškodbami. V svetovnem pokalu je 26-krat zmagal, leta 2011 je osvojil skupni seštevek svetovnega pokala, uspehom je dodal zlato, srebro in bron s svetovnih prvenstev. Po karieri je ostal v smučanju, v vlogi trenerja mladih in obetavnih hrvaških smučarjev.



»Včasih to pogrešam, a le redko. Včasih vem, kako tekmovati in če je vreme lepo in je proga dobro pripravljena, potem dobim željo, da bi se še enkrat preizkusil, vendar pa se zavedam, da je moj čas minil in da moje koleno ni več pripravljeno,« je dejal sloviti Hrvat.
 

Smučanje ne napreduje

Kostelić je nastopil za podcast Tudi jaz sem športnik (I ja sam sportaš), v katerem je razkril tudi pomanjkljivosti belega cirkusa: »Šport bi moral sčasoma napredovati, vendar pri smučanju to ne drži. Veliko stvari gre pri smučanju nazaj in ne naprej, tako da se v smučanju prav trudijo, da bi ostali majhen šport, omejen na nekaj bogatih držav. Ne odpira se novim državam ali novim trgom, medtem ko vsi drugi športi rastejo. Svet je postal svetovna vas in več niti ni smiselno poudarjati, da narašča zanimanje za šport po vsem svetu,« je povedal Kostelić.