Jezovšek v Hirscherjevem slogu za veliko tivolsko slavje

Hokejisti SŽ Olimpije so sanjsko zaokrožili izjemno uspešno sezono in po pokalni lovoriki ter pred dnevi tisti za naslov najboljših v alpski ligi osvojili tudi domačo zvezdico. V zelo zanimivem finalu, ki je na povratni tekmi do zadnjega kotička napolnil Tivoli, so bili zmaji boljši za en gol, po porazu v Podmežakli z 2:4 so zmagali s 5:2 in osvojili 16. naslov v samostojni Sloveniji, 24. pa skupno v pisani zeleno-beli zgodovini.

Kar nenavaden je za hokejski svet sistem letošnjega finala za naslov državnih prvakov na Slovenskem z le dvema tekmama in skupnim seštevkom doseženih golov. Toda očitno je tudi takšna ekspresno hitra končnica med zmaji in železarji silno privlačna za spet prebujeno hokejsko občinstvo – že dolga leta se na klubski tekmi v ledni tivolski dvorani ni zbrala štiritisočglava množica. Ta pa je pripravila izjemno ozračje, spominjalo je na že krepko oddaljene čase ...



Resda je pred slabim tednom Olimpija prvič doslej osvojila lovoriko najboljšega moštva v alpski ligi, toda danes se je morala spet zelo resno in ambiciozno lotiti nove zahtevne naloge – lova na zmago za tri gole. Uvodni dvoboj v Podmežakli je namreč pripadel Gorenjcem s 4:2, šlo je tako za prednost, ki tem še zdaleč ni dovoljeval spanca, zmajem pa je bilo jasno, da je podvig tudi z zmagovalno miselnostjo uresničljiv. A pot k temu cilju bi bila seveda lažja ob vodilnem golu.

Po 40 minutah izenačena

Bolje pa so tekmo odprli Jeseničani. Znova so udarili z ustvarjalno in raznovrstno igro, značilno za zanje in pristop trenerja Marcela Rodmana, toda novi reprezentančni vratar Žan Us se ni dal. Zdržal je prve nalete tekmecev, se dobro ogrel, njegov stanovski kolega na drugi strani Matt Climie pa je takrat še mirno spremljal dogajanje na nasprotni tivolski polovici. Ko pa so prvič poskusili zmaji, so se že veselili tako želenega vodstva – in povrh tega še v trenutkih jeseniške številčne premoči na ledu! Toda minilo je komaj 17 sekund, še vedno v trenutkih prednosti Gorenjcev v polju petih proti štirim, že so ti izenačili. Tokrat z golom Olimpijinega otroka pri jeseniškem moštvu – Erica Panceta.



Boj se je vnel znova, kakovost hokeja pa je celo presegla pričakovanja poznavalcev. Pogosto gre namreč na tekmah končnice za vojno živcev, na plan udari tudi izčrpanost, napak je precej. Toda Tivoli je za slovo od sezone videl nadvse solidno predstavo. Kmalu jo je sklenil jeseniški čuvaj mreže Matt Climie, gostitelji so vodili z 2:1, v nadaljevanju je priložnost, podobno kot na prvi tekmi, dočakal Clarke Saunders, bolj cenjen vratar od omenjenega kanadskega rojaka, a zaradi poškodbe dolgo brez tekmovalnega ritma.

Mojstrovini novega tivolskega junaka Zajca

Jeseničani so v drugo zadeli z igralcem več in tako nadaljevali svoje zadnje učinkovite iz alpske lige, ko so bili v prednosti igralca več pogosto bolj zbrani in natančni kot v preteklosti. Toda bolj ali manj je bilo tu zgodbe branilcev lovorike konec. Napočil je namreč čas za Miho Zajca, že dolgo v Ljubljani ni bilo tako obetavnega, doma vzgojenega hokejista. To je kajpak zaznal tudi selektor Ivo Jan in ga povabil k izbrani vrsti. Z mojstrskima goloma je nagnil jeziček na tehtnici, izničil prednost Jesenic s prve tekme in odprl vrata k velikemu zasuku. Podčrtal pa ga je nato ljubljanski Celjan Žan Jezovšek, z golom je pokopal upe svojih soigralcev iz prejšnje sezone na Jesenicah, s slalomom v Hirscherjevem slogu pa lovoriko preselil iz Podmežakle v Tivoli ...