Hokejisti Olimpije se po zmagi v gosteh veselijo naslova prvakov

Brunico – Hokejisti SŽ Olimpije so v svoji drugi sezoni nastopanja v novi obliki alpske lige osvojili lovoriko! Po izjemnem boju so v finalu končnice na 7. tekmi finala ugnali Brunico, najboljše moštvo rednega dela. Zadnja tekma je minila v izjemnem ozračju, 200 navijačev iz Slovenije pa je preglasilo domačo množico. In seveda po podelitvi lovorike med igralci na ledu in zeleno-belimi privrženci na tribunah veselju ni bilo konca.

Ni bilo presenetljivo, da je imenitna petkova predstava Olimpije prebudila ljubljansko hokejsko občinstvo, najzvestejše jedro privržencev pa se je odpravilo na Južno Tirolsko na sklepno tekmo letošnje končnice v alpski ligi. Dvorana ob vznožju smučišča Kronplatz je bila pretesna za vse: domači navijači so verjeli v prvo odmevno lovoriko svojega kluba, poleg tiste za italijanski pokal leta 2011, obiskovalci iz Slovenije pa so bili prepričani o zmagi zeleno-belih, potem ko so ti izničili prednost tekmečevih dveh zmag in si prigarali zadnjo tekmo št. 7.

Že od uvodnih minut je bilo hitro jasno, da bo ljubljansko moštvo za to lovoriko moralo vložiti ogromno znanja in energije. Sprva ni izkoristilo treh prednosti igralca več, nakar je bilo povrhu kaznovano s prejetim golom. Takrat seveda še ni bilo na dlani, da bo to edini plošček večera v mreži Ljubljančanov, da je bilo tako, gre veliko zaslug tudi sila zanesljivemu Olimpijinemu vratarju Žanu Usu.



Toda po kar pretirano zadržani in pasivni igri slovenskih finalistov v uvodnih 20 minutah so ti v nadaljevanju precej več drsali, z več domiselnosti in dinamike pristopili lovu za tekmeci in četudi v drugi tretjini pristopa niso kronali z golom, jim je iz minute v minuto dogajanje na ledu vlivalo več samozavesti. V nadaljevanju pa je sledil podoben scenarij tistemu s prejšnje tekme v Brunicu: Olimpija je ovrednotila širšo izbiro kadra in več mladostne zagnanosti v zadnjem delu igre, najprej izid izenačila, nato pa si z dvema goloma novega aduta slovenske hokejske scene Mihe Zajca priigrala to lovoriko. Omeniti gre, da je v svoji dolgi zgodovini prejšnji tivolski klub leta 1972 osvojil alpski pokal, predhodno tekmovanje alpske lige, v kateri pa je nato najvidnejši dosežek zabeležil z 2. mestom v sezoni 1996/97.
 

Zmagovali so devet mesecev

Klubske sezone pa še ni konec. V torek bo namreč na Jesenicah uvodna tekma finala domačega prvenstva, povratni obračun zmajev in železarjev bo v četrtek v Tivoliju.

Jure Vnuk, trener SŽ Olimpije: "Ponosen sem na te fante, ki so garali od začetka sezone, zmagovali 9 mesecev in zdaj zasluženo slavijo. Seveda ni bilo lahko v tej končnici, nekateri so nas po prvih štirih tekmah že pokopali, a prezgodaj je bilo takrat še soditi o razpletu finala. Na tej zadnji tekmi v prvih dvajsetih minutah res nismo blesteli, toda že druga tretjina je bila boljša, ko pa smo pozneje izenačili na 1:1, sem bil prepričan, da nam zmaga ne more več uiti. Zdaj edino ne razumem naše zveze, čemu moramo igrati še za lovoriko prvega na vasi. Mar nismo Jesenic šestkrat v sezoni premagali, osvojili smo alpsko ligo, komu in čemu moramo sploh še kaj dokazovati?"

Aleš Mušič, kapetan: "Poglejte to naše imenitno občinstvo v tej dvorani. Verjelo je v nas tudi, ko smo zaostajali v finalu z 1:3, prišlo nato v Tivoli in tudi zdaj v Brunico,. Vsi, ki dihamo za Olimpijo, smo si zaslužili uspeh. Tudi na tej zadnji tekmi smo se odrezali z moštvenim duhom, vztrajali do konca in postavili piko na i lepi sezoni. Finale DP? To me zdaj res ne zanima, rad bi predvsem užival najprej v tej lovoriki. Lahko pa me vprašate v ponedeljek, pa se bomo pogovarjali znova."