Tri mesece je na vroči klopi rokometašev Zagreba
Branko Tamše in ne more se pritoževati. Potem ko je v štirih sezonah v Celju zaman lovil osmino finala lige prvakov, mu je v novem klubu takoj uspel preboj, prvič bo tudi sodeloval v finalu lige Seha, Zagreb je v polfinalu sklepnega turnirja v Brestu premagali hrvaške tekmece iz Našic. Danes ob 19. uri se bo pomeril z branilcem naslova Vardarjem, ki je bil s 25:23 boljši od gostitelja Meškova.
Tamše ni skrival zadovoljstva, potem ko so njegovi fantje z 28:23 ugnali Nexe. Če bodo boljši tudi v hrvaškem prvenstvu in pokalu, bo najtrofejnejši slovenski trener pod Sljemenom ostal dlje, kot so mu napovedali in vsekakor dlje od večine predhodnikov, ki jim je alfa in omega kluba
Zoran Gobac hitro obrnil palec navzdol, nazadnje
Linu Červarju. »V Zagrebu me je pričakala zahtevna naloga, saj je ekipa prej igrala povsem drugače. Ne gre čez noč, potrebujemo ogromno treninga. Na roko mi gre, da živim v Zagrebu sam. Dvorana, dom, dvorana ... Sem že mislil, da je nemogoče gledati več rokometa, kot sem ga v Velenju in Celju, pa sem se zmotil, še so bile rezerve,« je pri južnih sosedih v polnem delovnem zanosu Tamše, ki je prišel v Zagreb 4. januarja in iz Kopra pripeljal
Aleksa Vlaha, ki je v Belorusiji odigral najboljšo tekmo za novi klub. Čeprav je v igro vstopil s klopi, je dosegel šest golov in bil motor Zagreba.
»Res sem vesel, da mi je končno šlo po željah. Upam, da se bo nadaljevalo samo še navzgor,« je bil ponosen mladi Vlah, ki je odločitev za odhod v Zagreb ocenil za zadetek v polno, pa četudi je bil v stiku s Celjem, ki ni bilo dovolj odločno. »Mislim, da je to zame dobra odskočna deska za naprej, da preskok ne bi bil prevelik. Igram ligo prvakov in ligo Seha, rad bi si povrnil tudi status reprezentanta,« želi selektorja
Veselina Vujovića navdušiti Vlah, ki se mu bosta poleti v Zagrebu pridružila rojaka
Darko Stojnić in
Aleksander Špende.
Če so nekateri igralci pod Tamšetom zasijali, tudi
Gregor Potočnik ima večjo vlogo kot prej, pa se je nekje povsem izgubil vratar
Urh Kastelic. Že nekaj časa je na stranskem tiru, številka 1 je 36-letni črnogorski veteran
Radivoje Ristanović. Kaj je narobe? Je z mislimi že v Göppingenu, kjer bo zamenja
l Primoža Prošta? Je morda še kaj slabe karme med njim in Tamšetom zaradi zapleta pred sezono 2017/18, ko se je Kastelic čez noč odločil, da se ne bo vrnil v Celje, ampak raje okrepil tekmece iz Zagreba?
Zreče kot naročene za vrnitev
»Ne vem, ampak nič od tega, kar vas skrbi. Enostavno sem zapadel v krizo in ne najdem izhoda. Do konca je še kar nekaj tekem in upam, da se sestavim,« želi delo na Hrvaškem profesionalno opraviti 23-letni Krčan. Zanj je v tej luči reprezentančna akcija, ki se bo začela v nedeljo v Zrečah, prišla kot naročena. Morda bo prvi Vujovićev adut za tekmi proti Nizozemski v kvalifikacijah za EP, saj
Klemna Ferlina tokrat ne bo. »Res je najboljše, če se kar 'resetiram' in si v reprezentanci povrnem pozitivno energijo,« je razmišljal Kastelic, na tekmi edini izmed šesterice Slovencev, ki ni stopil na igrišče. Za Nexe so nastopili
Patrik Leban, Aljaž Lavrič in kapetan
Saša Barišić Jaman, a se niso vpisali med strelce, Leban, ki se bo poleti preselil v Celje, je podobno kot Kastelic v Zagrebu na čakanju in povsem zunaj forme. »Odkar je bilo jasno, da zapuščam Nexe, me trener le redko pošlje v igro, izgubil sem samozavest, sploh nisem prepoznaven, ne preostane mi drugega, kot da počakam, da se sezona konča,« je z glavo zmajeval Leban, ki mu bo v Celju pri organizaciji igre pomagal mladi
Domen Makuc, saj
Rok Ovniček odhaja v Nantes: »Vem, da bodo pričakovanja visoka, a se ne bojim, zame bo odlična priložnost, da spet pokažem, kaj znam in zmorem.«
Komentarji