Ruska preproga prek črne luknje ne bo zakrila težav

V vsakem kolektivnem športu, od nogometa do vaterpola, je zmaga na evropskem prvenstvu za dvomilijonsko Slovenijo uspeh. Podvigu rokometašic proti res manj motivirani Rusiji zato ne gre gledati v zobe. Res jim ni prinesel napredovanja, a korist bo prišla z zamikom, če se bodo uvrstile na prihodnje SP.

Ni vseeno, na kakšen način reprezentanca sklene odmeven turnir. Fantje so januarja na Hrvaškem zasedli 8. mesto, pa se vrnili razočarani, ko jim ni uspelo premagati Češke. Njihove rojakinje so bile 13. in se ob slovesu veselile, kot bi osvojile kolajno.



EP v Franciji nadaljuje ducat reprezentanc, ki se bodo v Nancyju in Nantesu merile za polfinalne vstopnice v pariškem Bercyju. Tam bodo ob koncu opravili žreb parov kvalifikacij za mundial na Japonskem. Kroglica z napisom Slovenija bo v bobnu med nosilci, torej je precejšnja verjetnost, da bo ekipa Uroša Bregarja dobila premagljive tekmice, kakršne so bile nazadnje Hrvatice za SP v Nemčiji.



V deželi vzhajajočega sonca bo šlo tudi za olimpijske kvalifikacije. Realno od slovenske vrste ni pričakovati zgodovinskega nastopa v Tokiu 2020, čeprav upanje ostaja. Bolj pragmatično je vrhunec tega rodu načrtovati za leto 2022, ko bo Slovenija skupaj z Makedonijo in Črno goro gostila 15. EP. Takrat bo preboj iz celjske skupine v ljubljanske Stožice, kjer bodo tudi tekme za kolajne, zelo zaželen.
 

Nancy nov mejnik za mlade

Do takrat bo treba odpraviti najbolj očitne slabosti, zaradi katerih Slovenke še niso kos najboljšim, vsaj kadar gre zares. Ne gre zgolj za pomanjkanje centimetrov in kilogramov. V Nancyju je Slovenija delovala kar neresno z eno levičarko, Ano Gros, na desni strani napada. Na levem zunanjem položaju še ni igralke, ki bi dostojno zamenjala Tjašo Stanko.

Je pa prvenstvo prineslo tudi nekaj obetavnih spoznanj. Maja Vojnović je v drugem polčasu proti Franciji vpisala kandidaturo za številko 1 v vratih. Hana Vučko, v kateri največji potencial vidi Bregar, je dobila dodatne izkušnje. Ko je med krizo v prvem polčasu proti Rusiji zamenjala Nino Zulić, je v kratkem času storila tri koristne stvari: izsilila sedeemmetrovko, zadela gol in ukradla žogo v obrambi.



Podobno velja za Nino Žabjek, veliko borko v obrambi, ki ima rezerve v našadu. Posebej pa velja izpostaviti Anejo Beganović, ki je z igro na črti Bregarju pokazala, da bi si na Krimu zaslužila več zaupanja. Včasih preveč svojeglava rokometašica bo svojo pot iskala drugje, 12 golov z EP pa ji bo dober smerokaz. Ne gre pozabiti tudi, da sta nosilki igre Stankova (21 let) in Zulićeva (23) še zelo mladi igralki.



Slovenska reprezentanca, ki črpa iz zelo skromnega bazena, v katerem je le Krim Mercator profesionalen ustroj (če odmislimo kronično zamujanje plač), je v letih, odkar jo vodi Bregar (kot selektor ima mandat do leta 2022), doživela korenite spremembe. V kvalifikacijah za EP 2016 so igrale Neli Irman, Barbara Lazović, Nina Jeriček, Sanja Gregorc, Miša Marinček, Ana Petrinja, Maja Užmah, Sergeja Stefanišin, Maja Zrnec, Janja Rebolj in Katja Čerenjak. Torej 11 igralk, ki jih ni bilo tukaj v Franciji. Za nameček sta se poškodovali vratarka Amra Pandžić in Alja Koren, Alja Vrček je noseča, manjkala je tudi obetavna Nataša Ljepoja.
 

Naslednji izziv Japonska 2019

Še vedno pa so znova pomlajene Slovenke tudi na tretjem velikem tekmovanju zapored naredile presenečenje. Po EP 2016, ko je padla domača Švedska, in SP 2017, ko so premagale poznejše prvakinje iz Francije, je tokrat klonila Rusija. Naslednji izziv bodo omenjene junijske kvalifikacije za SP, takrat bi utegnila za Slovenijo že zaigrati naturalizirana Elizabeth Omoregie, vsaj vodstvo RZS s predsednikom Franjom Bobincem (po tekmi s Francijo je imel dolg motivacijski nagovor) in generalnim sekretarjem Goranom Cvijičem ne dvomi o tem.



Izkušena vratarka Branka Zec je med prejemanjem čestitk povedala tudi, kaj ji leži na duši: »Slovenija ima potencial v ženskem rokometu, vendar ta nima dovolj podpore, vlaganj ni dovolj, tudi najbolj nadarjena dekleta se v stiski raje odločajo za varnost, torej študij in poklic, kot rokomet. Tukaj bi morala svoje storiti tudi država.«

Kapetanka Grosova jo je lepo dopolnila: »Upam, da bodo takšne zmage privabile več deklet v rokomet in da bodo ta vztrajala v njem. Ta čas imamo kar veliko generacijsko črno luknjo, takšne moramo v prihodnosti preprečiti, če želimo ostati stalnica na velikih tekmovanjih in morda nekega dne zares narediti čudež.«