Čez dan uglajena bančnica, zvečer neustrašna borka na črti

Med 17 Slovenkami, ki so včeraj končale nastope na 13. evropskem prvenstvu v Franciji, je Lina Krhlikar edina, ki je praktično vso člansko kariero preživela v tujini in je vzorčni primer, kako koristen je šport za mladega človeka v vseh pogledih.

Ljubljančanka je ena od zgolj petih slovenskih rokometašic, ki so nastopile na zadnjih treh velikih tekmovanjih (EP 2016 na Švedskem, SP 2017 v Nemčiji in EP 2018 v Franciji), poleg nje le še Ana Gros, Teja Ferfolja, Tjaša Stanko in Nina Zulić. Samo prvi dve pa sta bili tudi na EP 2010 na Norveškem.

Pri 29 letih je za Krhlikarjevo pestra klubska kariera, ki jo je začela na osnovni šoli Polje in nadaljevala pri DRŠ Inna Dolgun, v sezoni 2007/08 je igrala za Krim Mercator in naslednjo za Žalec, nakar se je pri 19 letih podala na tuje, najprej na Kanarske otoke h klubu Rocasa v španski ligi, kjer je ostala dve leti, naslednje tri sezone je preživela v Franciji (Nimes, Dijon, Celles-sur-Belle), potem se je odpravila še v Nemčijo, najprej k Vulkan Ladies Koblenz (2014), zdaj je že tretjo sezono v Göppingenu, ki bo bržčas njena zadnja postojanka. Rokomet je namreč postal prioriteta številka 2, odkar se je zaposlila na tamkajšnji banki.
 

Prednost znanje tujih jezikov

»Čez dan sem v službi, zvečer imam trening. Naš klub je polprofesionalen, mislim da ima vsaka od igralk redno službo, drugače je pri vodilnih ekipah, kot so Thüringer HC, Bietigheim in Metzingen, kjer igralke živijo zgolj od rokometa,« je povedala Krhlikarjeva, ki je iz ekonomije po koncu srednje šole diplomirala na daljavo.



Na banki se je sprva kot vajenka ukvarjala z nepremičninami, zdaj z naložbami, ker veliko sodeluje s tujimi podjetji, ji zelo prav pride znanje tujih jezikov. Tekoče govori angleško, zaradi rokometa tudi špansko, francosko in nemško. »Pa tudi srbohrvaško sem se morala naučiti, ker je naš trener Srb,« je dodala Lina, ki vsakemu mlademu človeku, ne zgolj športniku, polaga na dušo, naj se vsaj enkrat odpravi na tuje. »Pa tudi če zgolj za pol leta. S tem se osebnost krepi, postaneš samostojna oseba, kar ti pride prav kasneje v življenju. Dandanes otroke preveč zavijamo v vato. Ko sem šla v Španijo, nisem znala vklopiti pralnega stroja, še jajc si nisem znala speči,« se je začetkov na poti k odraslosti spomnila rdečelaska: »Tudi svojim otrokom bom svetovala, naj se čim bolj znajdejo sami.«

V otroštvu je trenirala tudi tenis in atletiko (disk), vendar bolj uživa v kolektivu. »V ekipi se stkejo bolj pristne vezi, dobiš občutek za timsko delo,« pojasni krožna napadalka, ki je vesela, ker v reprezentanci ni čutiti generacijskih razlik. V hotelu Mercure v središču Nancyja si je sobo delila s kapetanko in staro znanko Ano Gros. »Ana je bila prej z Aljo Koren, ki se je poškodovala, jaz sem bila z Aljo Vrček, ki je zanosila. Bilo je logično,« je pojasnila Krhlikarjeva.
 

Aneji je kupila pižamo

Posrečena se ji je zdela zamisel selektorja Uroša Bregarja o medsebojnem obdarovanju na predvečer zadnje tekme z Rusijo: »Fino je bilo dati možgane na pašo. Jaz sem izžrebala Anejo Beganović (mlado krožno napadalko; op. p.), ni bilo lahko najti nekaj ustreznega za 15 evrov, kupila sem ji pižamo, takšno bolj poletno s kratkimi hlačkami, mislim, da ji je bila všeč.«



Rokometu in reprezentanci še lep čas ne bo rekla zbogom, v deželi Baden-Württemberg ima še dveletno pogodbo, tudi ekipi gre dobro. Ta čas je Göppingen četrti v nemški bundesligi. »Igramo povsem netipično obrambo, začne se s 5-1, potem gre na 4-2 ali celo 3-3. Takšnih globokih različic v Nemčiji ne poznajo, zato imajo tekmeci z nami težave. Upam, da bi nam uspelo priti v pokal EHF, kar bi bila velika stvar za naš klub, vendar pritiska ni,« ima tudi športne ambicije Ljubljančanka, ki je doslej zbrala 59 nastopov za Slovenijo.

Bregar se ob kopici "trhlic" zlepa ne bo odrekel visoki (184) in močni (88 kg) igralki. Lahko bi vztrajala celo do domačega EP leta 2022, ki bo tudi v njeni Ljubljani ... »Kaj pa vem, sliši se mamljivo. Bomo videli, koliko časa me bo še ubogalo telo. Že zdaj se mi pozna odsotnost jutranjega fitnesa.«
 

V Göppingenu štiri Slovenke in Prošt

Domotožja ne taji, a je bržčas ne bo pregnalo v domovino. »Če bi bile plače v Sloveniji malo boljše, še mogoče, tako pa mi je v Nemčiji čisto v redu. Saj ni daleč. S Flixbusom pridem v Ljubljano v nekaj urah za nekaj deset evrov. Pa tudi moji bližnji me obiščejo vsaj enkrat na dva meseca,« ni hudega Krhlikarjevi, ki ima za nameček v majhnem mestu (55.000 prebivalcev) kar nekaj rojakov. Njene soigralke so reprezentančna kolegica Branka Zec ter Iris Guberinić in Ana Petrinja. Za moški klub brani Primož Prošt: »No, zdaj ga vidimo bolj poredko, saj ima že tri otroke.«

V Španiji je imela fanta, rokometaša, tudi v Franciji je bila v ljubezenski zvezi z rokometašem, v Nemčiji še išče življenjskega sopotnika: »Se bo že našel pravi.« Brez dvoma. Simpatična športnica z redno službo, ne sliši se slabo.