Po zagrebško-celjskem derbiju, na katerem so rokometaši Celja Pivovarne Laško prišli do zgodovinske zmage v hrvaškem glavnem mestu, na spregled ni bilo samo osrednjega junaka Josipa Šarca, strelca desetih golov. Prosto dopoldne po 22. balkanski klasiki je izkoristil za obvezno menjavo gum, nakar je že sledil trening ...

»Na igrišču so me pred kamero odvlekli ljudje iz hrvaške televizije in šli smo v živo, potem so prišli še drugi novinarji, zato nisem šel na novinarsko konferenco, ampak naravnost v slačilnico se poveselit s fanti,« je 22-letnik pojasnil, zakaj je bila slovenska sedma sila prikrajšana za izjavo avtorja čiste desetice.



Tudi z dnevom zamika je prav prišla. »To je bila najslajša zmaga v karieri, najlepše je premagati Zagreb sredi Zagreba, to Celju še nikdar prej ni uspelo. Ponosen sem na vse soigralce, srečni smo, cilj je izpolnjen.«



Od kod mu tolikšna želja vzeti mero rojakom? Že njegova obrazna mimika med tekmo je govorila, da ga ne zanima nič drugega kot zmaga ... »Imel sem še poseben motiv, ker sem igral proti svojim kolegom iz hrvaške reprezentance, ampak to ni bila moja zmaga, temveč zmaga vseh, drug drugega smo podpirali, to je bil prav zares ekipni dosežek,« se ni želel izpostaviti Šarac in tudi ni želel potrditi neuradne govorice, da je bil pred tekmo tarča pritiskov z vrha hrvaškega rokometa.

»Nič posebnega ni bilo, med obema tekmama se niti nisem javljal na telefon, če nisem poznal številke. Zanimala me je samo tekma.«
 

Kemija je prava

Celje ima zdaj šest točk, pet več od neposrednih tekmecev Elveruma in Zagreba. Kako blizu ali daleč je osmina finala lige prvakov? »Gotovo smo blizu, toda nič ni odločenega, vse se lahko obrne na glavo, moramo igrati še boljše in vzeti še kakšno točko, da si zagotovimo napredovanje,« ostaja previden »Šarke«, ki je v Celje prišel lansko poletje iz hercegovskega Izviđača.



Celjanom sprva ni šlo po željah, dva nesrečna domača poraza s Flensburgom in Aalborgom nista napovedovala takšnega vzpona, čeprav je bilo mogoče čutiti, da ima ta nova ekipa nekaj več v primerjavi s prejšnjo, ki je bila bolj zveneča, a v njej ni bilo prave kemije.

»Zares nas krasi izjemen ekipni duh. Veliko je novih fantov, hitro smo se ujeli. Že od začetka se je vse sestavilo na prava mesta. Omenjena poraza nas nista iztirila, nadaljevali smo po svoji poti in zdaj se nam obrestuje. V domačem prvenstvu smo superiorni, osvojili smo superpokal, zdaj žanjemo sadove tudi v ligi prvakov. Če ta ekipa ostane skupaj še leto ali dve, lahko pride zares visoko,« še veliko rezerv vidi Šarac, z 41 goli na osmih tekmah že šesti strelec lige prvakov.



Če bo tako nadaljeval, ga bo Celje težko zadržalo, pogodbo ima do konca naslednje sezone. »Tukaj sem srečen, v tej sezoni mi dnevi zelo hitro minevajo, kar pomeni, da sem zadovoljen tako z življenjem v Celju kot rezultati. Vsi so me sprejeli za svojega, od uprave, trenerjev, soigralcev do navijačev. Nič mi ne manjka, ne mudi se mi nikamor. Vse moje misli so usmerjene v Celje,« se je Šarac zlil z okoljem.
 

Prek 200 sporočil

Čestitke so deževale z vseh strani. »Dobil sem več kot 200 sporočil, nisem utegnil vsem odgovoriti. Še zdaj prihajajo. Najbolj pa sem vesel zaradi Florijanov, ki so prišli v Zagreb, bili celo glasnejši od domačih navijačev. Ko smo po koncu videli to srečo na njihovih obrazih, smo dobili še eno potrditev, da nam je uspela velika stvar. Ne nazadnje igramo rokomet, da osrečimo navijače,« svoje poslanstvo resno jemlje 201 cm in 102 kg težki Šarac, ki ne bo pozabil vožnje domov, bilo je, kot pravijo na jugu: »Išli smo kući pjevajući«

Ampak časa za slavje ni bilo veliko. »Urnik je natrpan, malo smo se že poveselili, kakšno urico in to je bilo to. V nedeljo že imamo tekmo v Slovenj Gradcu. Po takšnih zmagah si spodrsljaja nikakor ne smemo privoščiti, potem nas čaka Trimo in domača tekma s Pick Szegedom, na kateri pričakujemo poln Zlatorog.«