Kapetan je svojo nagrado podaril obrambi

Malmö – Jure Dolenec igra kot prerojen. V Barceloni dobiva le malo priložnosti v ligi prvakov, ampak na Švedskem je pokazal, kakšen mojster je. Po šestih tekmah je z 32 goli najboljši strelec Slovenije, Portugalcem jih je zabil šest, ob tem pa z odliko opravlja kapetansko vlogo v odsotnosti poškodovanega Vida Kavtičnika. Ob Deanu Bombaču je bil tisti, ki ni dovolil, da bi se po porazu z Madžarsko v reprezentanco naselilo malodušje ...
 

Kako vam je odleglo?

Odleglo mi je, ker smo dosegli olimpijske kvalifikacije. To je nekaj, o čemer se pogovarjamo že leto in pol, odkar smo izpadli proti Madžarom v kvalifikacijah za SP. To je bil osnovni cilj, vendar se ne mislimo kar tako zadovoljiti.

Zadnja dva dneva sta bila gotovo težka, mar ne?

Bila sta. Po tekmi z Madžari se ni bilo lahko pobrati. Drugače je, ko izgubiš od nasprotnika, ki je bil res boljši, ali pa, ko izgubiš po svoji krivdi. Poraz je bil težek, a trudili smo se ostati pozitivni. Bom kar po pravici povedal, po tekmi smo igralci šli na pivo, se pogovorili. Mislim, da nam je to prav prišlo, ker smo misli dali stran od rokometa. Resetirali glave. Danes smo dokazali, da ima ta ekipa karakter.

Zakaj bi se ustavili pri tem? Zmaga proti Norveški prinaša polfinale ...

Daleč od tega, da bi se imeli namen ustavljati. Ko smo izgubili z Madžari, si nismo rekli, da smo ogrozili olimpijske kvalifikacije, ampak da smo zapravili lažjo pot v polfinale. Še vedno imamo v glavi polfinale in zdaj nas čaka tekma z Norvežani, ki se začne z 0:0, vse je mogoče.

Kako težka tekma je bila s psihološkega vidika? Videli smo, koliko »zicerjev« ste zapravili, mučili ste se do sredine drugega polčasa ...

Videla se je pomembnost tekme za obe ekipi. Toda jaz na tem turnirju ves čas govorim, da bomo daleč prišli samo z obrambo. Ko igramo obrambo, nas je težko premagati. V napadu vedno najdemo neke rešitve, vedno pridemo do strela, ker imamo ogromno iznajdljivih in kreativnih igralcev. Ko je obramba začela delovati, so se stvari postavile na pravo mesto.

Kako težka pa s telesnega vidika?

Meni je v drugem polčasu veliko lažje, ker Nejc Cehte opravlja izjemno delo namesto mene v obrambi. Je veliko bolj pomemben igralec v tej ekipi, kot mu nekateri priznajo.

Kaj pa drugi, recimo Borut Mačkovšek, ki po tekmi ni mogel stati na nogah?

Maček je res zdelan, ker igra skoraj 60 minut v napadu in obrambi. Imamo pa zadaj Nika Henigmana, ki na tem EP v napadu še ni veliko igral in ima top v rokah. Lahko igramo tudi z Zarabcem in Bombačem skupaj, tako da so še rezerve. Pomembno je, da je Borut pravi v obrambi.

Kaj ste rekli fantom na avtobusu po porazu z Madžari, če ni skrivnost?

Zdaj ni več. Govorila sva jaz in Deki (Dean Bombač; op. p.), zahtevala, da dvignemo glave, da nas nihče od tekmecev ne vidi sklonjene, ko pridemo v recepcijo, jedilnico. Drugo, kar sem rekel, pa je, da bi takoj podpisal, če bi mi kdo pred prvenstvom ponudil, da igramo s Portugalsko tekmo za olimpijske kvalifikacije. Imeli smo jo in smo jo dobili, to je najbolj pomembno.

Na Švedskem igrate odlično, zdaj ste končno dobili tudi nagrado za igralca tekme, ste veseli?

Seveda sem, čeprav na osebna priznanja ne dam kaj dosti. Zmagala je obramba, res pa je težko dati nagrado celotni obrambi. Lažje enemu od strelcev.

Slovenija je torej močna, Slovenija gre naprej.

Točno tako. Po treh letih smo spet na zaključnem turnirju velikega tekmovanja. Pogrešal sem to. Še enkrat več bomo ostali do konca. Upam, da bomo igrali tudi v nedeljo.