Za to odličje je Tim Mastnak živel zadnjih nekaj let

Deskar Tim Mastnak je danes postal še eden od številnih slovenskih junakov na letošnjih olimpijskih igrah v Pekingu. Na trgu za podelitve v Zhangjiakouju je stopil na drugo stopničko ter si za bojevite predstave na tekmi, za katero pravi, da je zanjo živel zadnjih nekaj let, okoli vratu nadel srebrno kolajno. Mastnak je poudaril, da mu brez podpore najbližjih, trenerjev, zveze, navijačev ter drugih, ki so vanj verjeli, to ne bi uspelo. Pri tem je izpostavil očeta Roberta, ta je tudi njegov trener. »Tudi ko mi ne gre, mi stoji ob strani. Na treningih pred tekmo nisem bil najbolj suveren, nisem se uspel prilagoditi na sneg, kot bi si želel, a me je vedno potolažil, 'dobro voziš, samo mirno glavo',« je očeta izpostavil zdaj svetovni (Park City, 2019) ter olimpijski podprvak.

Tu v Secret Gardnu, kot v Zhangjiakouju imenujejo snežni park, je že zmagal, in sicer pred tremi leti. Tokrat je prvo mesto in posledično zlato izgubil v finalu, a kot poudarja, o tem ne razmišlja več. »Zelo sem zadovoljen, ker sem res verjel, da bom dober. Preprosto sem si bolj želel zmage kot drugi. Morda nisem bil najhitrejši, toda želja je bila toliko večja. Res sem se boril, na to sem najbolj ponosen. Vsi, ki so si danes pogledali pogoje ter postavitev, bi najbrž rekli, da mi ne more biti pisano na kožo. Vesel sem, da sem jim dokazal drugače,« je odločno dejal zmagovalec treh tekem za svetovni pokal.

Veselje srebrnega deskarskega žlahtneža. FOTO: Matej Družnik

V tej sezoni si je Celjan, ki rad kolesari, kajta, vozi motor ter motorne sani, zadal cilj biti bolj konstanten ter se boriti z najboljšimi na vseh tekmah. »Že od samega začetka sezone vozim dobro. To je bil tudi cilj, da sem vso sezono v stiku z najboljšimi. To mi je zelo dobro uspelo, a je hkrati res, da se v finalih ni izšlo tako, kot bi si želel. Vedel pa sem, da glavna tekma sezone še pride, in sicer danes. Za to tekmo sem živel ne le zadnjih nekaj mesecev, temveč zadnjih nekaj let. Veliko truda je bilo tu vloženega v ozadju. Na najbolj pomembni tekmi sem bil zelo dober, tega sem res vesel.«

Odličje je bilo pošteno prigarano. FOTO: Kai Pfaffenbach/Reuters

Nikoli ni obupal

Že dolgo časa verjame, da ima v sebi nekaj več. "Vsi izgubljeni dvoboji, ko voziš dobro, a izgubiš, te vedno vržejo nazaj. Tudi kakšne poškodbe, pred igrami v Pjongčangu sem si tisto sezono recimo zlomil rebra, kar mi je odneslo mesec dni priprav. Vedno te to vrže iz tira, a se resetiraš, pobereš. Nikoli nisem obupal. Vedno sem verjel, da sem dober in bom to uspel dokazati. Na srečo sem imel okoli sebe ljudi, ki so mi pomagali verjeti, danes pa sem tu z olimpijsko kolajno okoli vratu,« je še ponosno dodal Mastnak.

»Sem takšen človek, ki ne gleda pretirano nazaj ali naprej. Če moram potegniti črto, gre moja kariera nekako po korakih, vse od naslova mladinskega svetovnega prvaka, ko sem kar nekako nepričakovano osvojil naslov po prehodu iz smučarskih vod. Bil sem novinec, vse sem presenetil, potem pa je nastopilo nekaj težkih sezon, ko se nisem prebil iz mladinske v člansko konkurenco, kot bi si to želel. Vseeno sem verjel vase, osvojil sem mali kristalni globus, bil svetovni podprvak, zdaj še to kolajno. Grem po korakih, mogoče pa še dodam sijajnejši lesk na naslednjih olimpijskih igrah. No, tudi če ne, si tega ne bom očital. Nikoli v življenju si nisem mislil, da bom v deskanju toliko osvojil« je še priznal.