Neomejen dostop | že od 9,99€
Smučarska zveza Slovenije (SZS) je edina športna zveza, ki je prispevala športnike v odpravo za letošnje olimpijske igre v Pekingu, kjer so ti dan pred koncem iger osvojili sedem kolajn. Kot je za STA povedal direktor zveze Uroš Zupan, so z doseženim zelo zadovoljni, saj gre za drugi največji izkupiček odličij po zimskih igrah v Sočiju pred osmimi leti. Doseženi rezultati po besedah Zupana kažejo na to, da je pristop smučarske zveze pravi, čeprav se zavedajo, da je pred njimi še nekaj izzivov in da na nekaterih področjih še lahko napredujejo. Vsekakor pa so še vedno prepričani, da je smučanje nacionalni šport iz več različnih vidikov, nenazadnje tudi iz zgodovinskega, zato bo tradicija športa na smučeh ostala tudi v prihodnje.
»To je po eni strani naša prednost, po drugi pa velika odgovornost, da tradicijo ohranjamo in vzdržujemo naprej. Ena od naših nalog je tudi popularizacija med mladimi, saj lahko le iz čim širše baze gradimo šampione,« je dejal Zupan, ki se zaveda, da so nekatere športne panoge znotraj zveze na Kitajskem več kot izpolnile pričakovanja, druge pa so tudi nekoliko razočarale.
Brez dvoma je bila po njegovem mnenju najuspešnejša skakalna vrsta, ki je bila s štirimi kolajnami najuspešnejša v svetovni konkurenci, kar pripisuje sistematičnemu dolgoročnemu pristopu k smučarskim skokom. Spomnil je, da ima Slovenija po vseh delih države okoli 80 skakalnic različnih velikosti, kar zagotavlja razpršenost, klubi delujejo dobro, ob tem pa je najboljšim mladim skakalcem na voljo organizirano srednješolsko izobraževanje in organizirano ter nadzorovano vadbo.
»Uspehi torej niso slučajni. V to smo se lahko prepričali na svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu, letos v Pekingu in upamo, da bo enako tudi prihodnje leto na domačem svetovnem prvenstvu v Planici,« pravi Zupan in dodaja, da tudi v ostalih panogah skušajo slediti temu modelu, a povsod to ni enostavno.
V alpskem smučanju je infrastruktura precej slabša, saj nimajo na voljo niti enega lastnega poligona, pač pa vedno gostujejo kakšnem od smučišč, kjer se morajo seveda prilagajati turističnim obiskovalcem. Tudi zato je po njegovih besedah zelo pomemben načrt vstop v lastništvo in soupravljanje smučišča Stari vrh, kjer bodo prišli tudi do nekaj lastnih smučarskih zmogljivosti.
Veliko je bilo v preteklosti vloženega tudi v biatlon in smučarski tek, ki sta svojo bazo dobila na Pokljuki, a se je po besedah Zupana potrebno zavedati, da prihajajo boljše in slabše generacije. Po njegovem mnenju se rezultati v biatlonu kažejo že pri prihajajočih generacijah, saj so na mladinskih svetovnih prvenstvih lani prejeli kar precej kolajn, med drugim je dvakratna svetovna prvakinja postala Lena Repinc, dve leti prej je to postal tudi Alex Cisar.
Po drugi strani je večkrat slišati nekaj nezadovoljstva glede obravnave deskarskega športa znotraj smučarske zveze, ki pa je na zadnjih treh olimpijskih igrah vselej dosega kolajne za Slovenijo. Zupan pojasnjuje, da je smučarska zveza združenje klubov in društev, vsaka panoga ima svoj zbor, ki sam odloča o strategiji delovanja in v deskanju se je po njegovih besedah že pred leti oblikovala shema, kjer so se odločili za delovanje v individualnih ekipah.
»Zapostavljeni so toliko, kolikor so se za to sami odločili. Kot direktor skrbim samo za zakonito in finančno uravnoteženo poslovanje zveze, kar se tiče pa strokovnega dela in programov, pa panoge odločajo vsaka zase,« je dejal Zupan.
Svoje olimpijske nastope je v četrtek z devetim mestom v alpski kombinaciji zaokrožila smučarka Maruša Ferk Saioni in tako upravičila svoj odhod v Peking, čeprav v svoji zadnji tekmovalni sezoni nastopa brez podpore domače zveze kot članica Mednarodne smučarske akademije ISRA. Zupan o tem pravi, da so njenega uspeha prav tako veseli, a znova poudaril, da se o programih odločajo posamezni zbori panog. Pri tem so kriteriji zelo jasno zapisani, Ferkova pa teh ni izpolnjevala, zato v reprezentanco ni bila uvrščena, je dodal.
Sicer pa SZS do konca letošnje zimske sezone čaka še organizacija finala svetovnega pokala na letalnici v Planici. Glede na trenutne boljše epidemiološke razmere se pogovarjajo tudi o možnostih, da bi tekme po skoraj dveh letih potekale ob vsaj delni prisotnosti gledalcev. Zupan je povedal, da bi na ta način lahko podprli uspešne slovenske skakalce in pokazali, da tudi v teh razmerah lahko poskrbijo za varno prireditev.
»Decembra 2020 smo naredili svetovno prvenstvo v poletih v času najhujše epidemije, pa smo bili praktično brez okužbe, tako da smo se naučili delati mehurčke ter območja, ki ločujejo gledalce od tekmovalcev. Zato si želimo in smo pred dnevi na ministra za zdravje že naslovili pismo, da bi gledalce lahko vrnili pod skakalnico. Potrditve za zdaj še ni, kaže pa dobro," je optimističen Zupan.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji