Korak nazaj, da si ne bi naredil še večje škode

Jakov Fak, slovenski reprezentant v biatlonu in lastnik dveh olimpijskih odličij, se je zaradi slabe pripravljenosti že v sredo odločil, da bo predčasno končal nastope na četrtih ZOI. »Niti ne čutim konic prstov,« je danes dejal in dodal, da se po sezoni ne bo odločal, kako naprej. »Prepričan sem, da imam še kaj za povedati v biatlonu.«

Na petkovi tekmi s skupinskim startom tako ne bo tekmoval. Na teh igrah je za slovensko biatlonsko ekipo dosegel posamično najvišjo uvrstitev s 26. mestom v sprintu.

»Zagotovo nisem napravil tistega, kar sem pričakoval pred sezono, ki pa je bila zame polna nihanj in zdravstvenih težav,« je 34-letni Fak povedal za STA v olimpijski vasi v Zhangjiakouju nekaj ur pred odhodom v domovino.

Dvakratni svetovni prvak, ki ima šest zmag v svetovnem pokalu, na prejšnjih treh ZOI z najboljšim dosežkom ni bil nižje od četrtega mesta, ki ga je dosegel v Sočiju leta 2014 na tekmi s skupinskim startom. Na prejšnjih igrah v Pjongčangu 2018 je bil srebrn na posamični tekmi, bronast pa v sprintu v Vancouvru pred 12 leti, preden se je nato iz hrvaške preselil v slovensko reprezentanco.

»OI so zaradi spleta okoliščin pač take, kot si nisem želel. Želja po čimprejšnjih tekmovanjih in neučakanost sta bili napaki, če pogledam nazaj na svoje odločitve. Moral bi si vzeti več časa za pripravo, preden sem po zdravstvenih težavah ponovno nastopal. Sedaj si ga bom. Do naslednjih tekem svetovnega pokala se želim odpočiti in na treningih dvigniti formo,« je dejal Fak.

A neuspeh tako v sezoni kot na OI ne bosta razlog za premlevanje, kako naprej. »Zavedam se svojim zmožnosti in vem, kaj lahko še naredim, v biatlonu nisem rekel zadnje besede.«

Pot na Švedsko je bila napaka

Že pred začetkom sezone je zbolel za otroško virozo, izpustil je teden dni treninga, a potem takoj odšel na tekme na Švedsko.

»To ni bilo najbolje, pa še iz Skandinavije sem šel nato v Hochfilzen. Tam so moji izidi nihali. Na naslednje tekme v Franciji sem se normalno pripravljal, a zbolel večer pred sprintersko tekmo. Potem najmanj deset dni nisem mogel trenirati. Po božičnih praznikih sem začel znova tekmovati, a sem imel premalo treninga,« je predolimpijski del sezone strnil najboljši slovenski biatlonec.

V Rupholdingu je opravil solidno sprintersko tekmo. »Nato pa odlično zasledovalno. To je bila moja najboljša tekma zime, ne prej in ne potem se nisem počutil tako dobro.«

Sledila je Anterselva in tedaj se je po solidnem sprintu in katastrofalnem zasledovanju, kot je dejal, srečal z velikimi dvomi, ali bi sploh odšel na OI.

»A smo se odločili, da grem v Peking. Tekme so bile tu specifične. Visoka nadmorska višina, vsaka tekma je dodatno škodila mojemu telesu. Še sedaj, recimo, konic prstov sploh ne čutim, kar je velika težava pri streljanju. Sam še nisem tekel v takem mrazu, kot je na teh OI, le enkrat v Kontiolahtiju je bilo tudi zelo mrzlo, kar pa mi ne ustreza.«

Ker je po štafeti videl, da na OI ne more narediti nič več, se je odločil poslušati svoje telo, ki mu omogoča vrhunski šport, v katerem namerava še nekaj časa ostati.

»Naredil sem korak nazaj, da si ne naredim še večje škode. Leta 2011 sem rinil z glavo skozi zid in v mrazu na koncu skoraj ostal brez prsta. Tekma sicer ne traja dolgo, tudi tedaj je bil skupinski start, a sem plačal zelo visoko ceno,« je izpostavil Fak.

Poleg sprinta je v Pekingu končal še 20-kilometrsko posamično preizkušnjo ter tudi zasledovalno na 29. mestu, nastopil je tudi na mešani in moški štafetni preizkušnji. Na slednji je četverica Miha Dovžan, Fak, Lovro Planko in Rok Tršan osvojila 11. mesto, v mešani ekipi pa ni imel priložnosti za nastop, ker so Slovenijo prehiteli za krog že v drugem nastopu biatlonk.