Igram treh dežel 2034 naklonjen tudi OKS

V preteklem tednu je avstrijska tiskovna agencija APA poročala o morebitni novi kandidaturi Slovenije, avstrijske Koroške in Furlanije - Julijske krajine za zimske olimpijske igre 2034. Idejo koroške deželne vlade so zdaj pozdravili tudi pri Olimpijskem komiteju Slovenije.

Na avstrijskem Koroškem so spogledovanje z novo kandidaturo potrdili v pisarni deželnega glavarja Petra Kaiserja. S tem bi oživeli pobudo treh dežel, znano pod nazivom Senza Confini, s katero so se omenjene tri strani v 90. letih prejšnjega stoletja že potegovale za zimske olimpijske igre, nazadnje za igre 2006, ki jih je dobil Torino. V Kaiserjevi pisarni so pri tem pripisali, da se mora kandidatura nasloniti na osnovna olimpijska načela, in izpostavili številne prednosti.

»Pozdravljamo prizadevanja avstrijske Koroške in Furlanije - Julijske krajine za skupno kandidaturo za izvedbo zimskih olimpijskih iger leta 2034, saj smo že v 90. letih prejšnjega stoletja razumeli poseben pomen medsebojnega sodelovanja in medsebojne podpore, s sodelovanjem v projektu kandidature treh mejnih dežel za zimske olimpijske igre leta 2006,« so zapisali pri Olimpijskem komiteju Slovenije.

Pri OKS dodajajo, da bi z veseljem poskrbeli, da bi katera izmed slovenskih lokacij z vrhunsko zimskošportno infrastrukturo, gostila katerega izmed predvidenih olimpijskih dogodkov. V današnjih časih je, še veliko bolj kot nekdaj, medsosedsko sodelovanje ključno, še posebej uspešno pa znamo to početi v športu.

V Kaiserjevi pisarni so poudarili, da bodo naslednji korak storili le, če se bo Mednarodni olimpijski komite vrnil k trajnostno naravnanim igram, izvornim idejam Coubertina (Pierre de Coubertin je ustanovitelj Mednarodnega olimpijskega komiteja, op. STA), »da bomo gostili igre, ki povezujejo ljudi in z mislijo na vnuke, za katere bomo naravo ohranili nedotaknjeno in le izboljšali že obstoječo infrastrukturo.«

Ni skrivnost, da sta v Avstriji zadnji dve kandidaturi za olimpijske igre na Tirolskem in na avstrijskem Štajerskem propadli že v startu zaradi nasprotovanja javnosti. To je ob razsežnostih, ki so jih dobile igre moderne dobe, in velikanskih stroških enako v velikem delu Evrope.

Območje treh dežel pa ponuja trajnostni projekt z minimalnimi posegi v okolje oziroma le s posodobitvijo že obstoječe športne in turistične infrastrukture. Beljak in Planica imata lepo izhodišče za skakalne in tekaške prireditve, smučišči Bad Kleinkirchheim in Trbiž za tekme alpskega smučanja. Ledeni dvorani v Beljaku in Celovcu sta bili pravkar prenovljeni, Weissensee ima stezo za sankanje in bob, več možnosti se ponuja za biatlon in deskanje na snegu. Skupni projekt pa pomeni tudi delitev stroškov.