Držim se pravila, da se v vodi vedno zabavam

Toni Vodišek je že pred dobrim poldrugim letom postal slovenski kandidat za kolajno na olimpijskih igrah v Parizu. Nemara kar najžlahtnejšo. Od takrat se ni veliko spremenilo, 24-letni Koprčan je eden od favoritov v jadralnem razredu formula kite, ki bo na OI prvič uvrščen v tekmovalni spored. Naskoka na zmagovalni oder ali kar najvišjo stopničko na olimpijskem prizorišču v Marseillu, kjer bodo tekmovanja v jadralnih disciplinah, simpatični Primorec ne skriva. Je najmočnejši adut iz številčne slovenske jadralske reprezentance na olimpijskih igrah.

Pred dvema letoma ste bili najboljši, zdaj, kot kaže, imate velikega tekmeca v mladem, še ne 18-letnem Singapurcu Maximilianu Maederju, ki vas je nasledil na svetovnem prestolu. Se boste zadovoljili le s kolajno?

Odločno bom napadel zlato kolajno. Vse sem podredil temu cilju. Konkurenca se ni bistveno spremenila, tudi Max je že stari znanec. Ko sem bil prvak, je bil on drugi. Spremljam vse tekmece, Max je zanimiv zato, ker ni nič posebnega. Podrobno ga analiziram, tekmuje kot po učbeniku. Miren je. Med izzivalce bi dodal še Italijana Riccarda Pianosija, Francoza Axla Mazello, Avstrijca Valentina Bontusa, Angleža Connorja Bainbridgea.

    Odločno bo napadale zlato kolajno. FOTO: Matej Družnik/Delo

Veljate za telesno močnega tekmovalca. Je to prednost ali slabost?

Odvisno, če je regata z veliko obrati, je bolje, če si lažji. Če so daljše razdalje, je teža prednost. Letos sem shujšal za pet do sedem kilogramov. Ugotovili smo, da pri obratih izgubljam čas. Lažji tekmovalci dobijo iz obrata pospešek, a če je razdalja daljša, je na ravnini večja teža prednost. Vsekakor se bo treba prilagajati in biti dober na regatnem polju, ne glede na to, kakšne linije so.

Imate v moštvu strokovnjaka za prehrano?

Ne, a sem gurman, uživam v dobri hrani. Vendar mi ni težko hujšati. Tudi pet kilogramov sem že izgubil v enem mesecu. Res pa je, da že pet let ne uživam sladkorja. Eden od mojih hobijev je peka na žaru. V tem uživam in tudi v Marseillu, kjer domujemo jadralci, sem si priskrbel žar, da bom lahko pekel za našo jadralsko reprezentanco.

Ste se zbližali z razmerami na regatnem polju v Marseillu, kjer ste brusili olimpijsko formo?

Že pozimi v Avstraliji sem se poskušal privaditi na razmere, ki nas čakajo. Predvsem na vročino, junija je šlo čez 30 stopinj Celzija, na tekmi jih bo še več. V Avstraliji sem treniral na 40 do 50 stopinjah Celzija. So pa razmere v Franciji spremenljive. Včasih so zelo podobne našim v Kopru. Je pa res posebno prizorišče, veliko vetrov se izmenjuje, od burje, juga do maestrala, v tednu dni se lahko srečaš z vsemi, pri nas je, na primer, burja v glavnem pozimi. Razmere so nepredvidljive, zato smo šli že veliko prej na prizorišče, da bi se nanje čim bolj navadili.

Tekma je dolga in naporna, morda celo najzahtevnejša v jadralnih športih na olimpijskem turnirju. Kakšna bo strategija?

Regata bo trajala približno 12 minut. Na dan imamo štiri. Tu so še priprave, druge tekme, tako da bomo skoraj ves dan v tekmovalnem ritmu tudi na suhem. Načrt je prilagojen progi, v predtekmovanju bo daljša, v polfinalu in finalu pa bodo razdalje krajše.

Tonija Vodiška je v svet kajtanja vpeljal oče Rajko, ki je tudi njegov trener. FOTO: Matej Družnik/Delo

Vaš oče Rajko je trener in vodja strokovnega moštva, ob sebi imate še trenerja za jadranje, Avstralca Ryana Palka. Kako se usklajujete?

Glavne vajeti so v rokah očeta, ki je hiperaktiven in vedno na visokih obratih, Ryan je njegovo nasprotje. On je umirjen in zna na najboljši način jadranje pretvoriti v kajtanje. Jadralske uganke pojasni kot petletnemu otroku, jasno in preprosto. Res odličen je in podkovan. Njegova srčna izbranka je Norvežanka, olimpijska prvakinja v razredu laser. Tudi sam je nekoč tekmoval v laserju. Za olimpijske igre se je naša ekipa okrepila še s »tehnikom«, Francozom Nicom Parlierom. Če kdo, prav on ve, kako je treba pripraviti stvari do zadnje potankosti. Je večkratni svetovni prvak in bo na suhem odgovoren, da bo vse teklo kot po maslu in da bo vse ustrez­no pripravljeno.

Največja tekmovanja so zelo stresna. Vi ste sicer zelo pozitivna osebnost, vedno nasmejani in dobro razpoloženi, toda psihološka podpora je v vrhunskem športu tako rekoč nepogrešljiva, ni ga šampiona, ki je ne bi imel.

Ničesar nismo prepustili naključju. Že v Sloveniji sem sodeloval s psihologom, letos pa sem se dodatno povezal z znanim avstralskim strokovnjakom, ki je pomagal do olimpijskega zlata kar dvajsetim športnikom.

Ni veliko manjkalo in bi na olimpijskih igrah tekmovala brat in sestra.

Marina je že dolgo v kajtanju, toda prepozno se je zavzela za olimpijske igre. Ne gre čez noč. Trenirala je veliko, a zagotovo premalo časa. Je pa za njo dobra izkušnja, je odrasla in zdaj ve, kako in kaj.

Se bojite neuspeha? Kaj je vaše vodilo na olimpijskih igrah?

Držim se osnovnega vodila, da se v vodi vedno zabavam. Če se imam lepo, je to to. In vedno se zabavam. Ali nam bo uspelo ali ne, je vedno neznanka, ampak že zdaj smo prišli daleč. Potrudili smo se in naslednjič se bomo znova. Če se nič ne naučiš, iz poraza ali zmage, je vse brez zveze.

Se pravi, tudi čez štiri leta se boste potegovali za olimpijske igre?

Da.

Res ste zelo prijeten in vedno nasmejan sogovornik, ki govori hitro in iskreno. Zanimivo pa je, da ste dislektik. Kako to občutite v vsakdanjem življenju?

Saj vidite, veliko govorim, mar ne? Težave imam pri branju, a le v slovenščini. Angleško ali italijansko mi ni težko, ko berem v slovenskem jeziku, se v glavi pojavljajo besede, ki jih sploh ni v besedilu. V mladosti sem imel veliko tečajev hitrega branja. Ampak ta motnja ne vpliva na nič, ko pridem na morje, sem drug človek. Odklopim se.

Na »ravnini« pride do izraza Tonijeva moč. FOTO: Formulakite.org

Kakšen je vaš dnevni ritem? Vam ostane kaj časa za hobije?

Naporen je in divji. Na primer, pred olimpijskimi igrami je bilo veliko obveznosti, s pokrovitelji ali mediji. Bili so dnevi, ko sem v Marseillu treniral, ob treh končal trening, ob šestih sem bil že na letalu in pozno zvečer dopotoval domov. Če še nisem imel sreče z letalsko linijo, se je pot podaljšala za dve uri. Naslednji dan sem opravil, kar sem moral, in se čim hitreje vrnil v Marseille. Sicer pa, če poenostavim, od devete ure zjutraj do pete popoldne sem v »pisarni«, na vodi ali na suhem. Delovni dan krepko presega osemurni delovnik. Poleg peke na žaru rad igram šah. Sem tudi ljubitelj adrenalinskih športov, ki pa sem jih zaradi olimpijskih iger postavil na stranski tir. Ni veliko časa in tisto, kar ga imam, posvečam srčni izbranki Niki. Uživava, ko si vzameva čas zase in se umakneva, odpotujeva za dva, tri dni.

Je v vašem športu mogoče kaj zaslužiti?

Lepa reč in zanimiva. Tisti trenutek, ko je kite postal olimpijski šport, je šel zaslužek k vragu. Še leta 2019 so bile na tekmah denarne nagrade kar spodobne, ogromne, kar zadeva naš šport. Zdaj sem odvisen od pokroviteljev. Recimo, da na en pokroviteljski evro lahko vzamem 75 centov.

Vas rešuje status vrhunskega športnika?

Vsekakor, lahko se le zahvalim jadralni zvezi, olimpijskemu komiteju in policiji, kjer sem zaposlen, in seveda drugim pokroviteljem, da lahko peljemo svojo zgodbo, kot si želimo. Povedal vam bom še anekdoto. Pred leti, ko sem postal policist, sem dobil elegantno uniformo. Takrat je bila ukrojena po meri. Nato sem pridobil nekaj kilogramov in na različnih fotografijah se vidi, kako tesno mi je v njej. K sreči sem zdaj spet primernih mer.

Je kajtanje drag šport?

Ne, če ga jemlješ kot zabavo in rekreacijo. Če želiš tekmovati, je drag. Ni računa, meni se brez družinske podpore ne bi izšlo. V primerjavi z drugimi jadralnimi športi je poceni in tudi po številu ljudi, ki se ukvarjajo z njim, daleč pred vsemi. Rabljena oprema je dosegljiva za nekaj sto evrov. Bi pa vsakomur priporočil, da preden se bo preizkusil, najprej obišče šolo za kajtanje.

Po koncu športne kariere vas čaka služba v družinskem hotelu.

Najbolj me zanima posel. Veliko zamisli imam, ki jih bom poskušal izpeljati. Ne bom le ovca, ki bo sledila, temveč nekdo, ki se bo trudil ures­ničevati svoje načrte. Seveda bom pomagal tudi pri delu v družinskem hotelu.