Zahtevnega šolanja na evropskih zelenicah še ni konec

Sanj za Celjane je konec, Maribor ostaja edini slovenski nogometni klub, ki se je doslej preizkusil pod prestižnimi žarometi lige prvakov. A tudi do te bi grofe iz mesta ob Savinji v primeru sredinega podviga proti norveškim vikingom vodila še zelo dolga in zapletena pot. Tako po prvi uspešno opravljeni nalogi, prejšnji teden proti Ircem, naslednje ovire niso preskočili, polnih novih spoznanj in dragocenih izkušenj pa bodo zdaj nadaljevali svojo sezono. Z upanjem o evropski ligi.

Tudi v slednji je doslej med slovenskimi moštvi igralo le mariborsko vijolično, jasno je, da si sleherni podoben podvig glede na konkurenco in realna razmerja vlaganj in posledično moči na evropskih nogometnih zelenicah pri nas zasluži izjemno močan aplavz.

Celjani so si ga pravzaprav že za dosežek zadnjih mesecev, ko so mimo favoriziranih Mariborčanov in Ljubljančanov prvič v zgodovini švignili na slovenski nogometni vrh ter si tako sploh priigrali možnost nastopa v kvalifikacijah za najbolj cenjeno evropsko klubsko tekmovanje. Jasno je bilo, da za vrhunske okrepitve, nujne za vidnejšo vlogo na evropski sceni, v Celju ni sredstev, pri vodstvu kluba so bili zadovoljni že ob spoznanju, da so obdržali jedro šampionskega moštva z vratarjem Matjažem Rozmanom, najboljšim igralcem sezone v naši ligi MItjo Lotričem, mladim hrvaškim reprezentantom Dariom Vizingerjem, prodirajočim posavskim upom Luko Kerinom in kajpak tudi trenerjem Dušanom Kosićem.



Če bodo vsi omenjeni igralci navzoči tudi čez slab mesec, ko se bodo za moštvo nadaljevale evropske kvalifikacije, a zdaj v pač enem kakovostnem razredu nižje, si nihče v Celju ne upa napovedati, jasno je, da so ogledniki od vsepovsod posebej pod svoj drobnogled postavili Vizingerja in Lotriča. Slednji je kot eden redkih izbrancev iz slovenskega nogometnega prvenstva dočakal tudi vabilo selektorja Matjaža Keka, zdaj si seveda najbolj želi uspešno okrevati, saj je na sredini tekmi z Moldejem nastopil po treh dneh izdatne pomoči fizioterapevta in ob protibolečinskih tabletah. »Verjamem pa, da ne gre za tako hudo težave, zelo rad bi prišel na reprezentančni zbor,« ambiciozno razmišlja 25-letni Prekmurec, sicer kapetan celjskega moštva. Za slednje ni oddiha: najprej bo treba v Kidričevem v boj za prve točke nove prvenstvene sezone, potem ko se jim je sfižila domača premiera z Muro, nato pa se jih bo lotil adrenalin spremljanja žreba kvalifikacij za 3. kolo, v katerem bi bili lahko tudi med tistima dvema moštvoma, ki bosta na tej ravni tekmovanja prosti in se neposredno uvrstili v sklepno 4. kolo ...

Zamujen 1. polčas

Resda so po prvih 45 minutah sredine predstavo proti Norvežanom sanjali tudi o še lepši zgodbi in približevanju ligi prvakov, toda umirjen pogled po prespani noči razkriva, da je bila to zelo težko uresničljiva misija. Dobro, ko bi v tem prvem polčasu gostitelji zabili še gol ali dva ter z izdatnejšo prednostjo vstopili k drugi polovici, bi morda zdržali, tako pa so jih telesno bolje pripravljeni in dejansko boljši severnjaki ugnali ter se zasluženo veselili zmage. »Mi se v Evropi še učimo,« je priznal trener Kosić, ki zdaj nima tega moštva na takšni ravni, kot je bilo to v zadnjih dneh domače sezone s suvereno predstavo za zmago v Mariboru in nato še garanjem do zadnjih sekund na celjski »tekmi vseh tekem« doma z Olimpijo. Kar prehitro je v vseh teh razmerah že nastopilo novo poglavje, tudi bolj rutinirani nogometaši od tistih, ki se prvič soočajo z bremenom naslova prvakov, bi imeli v tem primeru težave. Čudeži v športu udarijo sem ter tja, a pogosto tudi vrnejo akterje na trdna tla, od koder je treba začeti spet znova.