Neomejen dostop | že od 9,99€
Odkritje evropskega prvenstva in španske nogometne reprezentance Lamine Yamal je v pogovoru za slavni francoski športni dnevnik L’Equipe razkril nekaj podrobnosti iz obdobja, ko je odraščal in se prebijal v članski nogomet pri Barceloni. Šele 17-letni zvezdnik svetovnega nogometa je eden od kandidatov za »zlato žogo«.
»Prvič, ko sem pustil čevlje v slačilnici in šel v telovadnico kolesarit, mi je bilo zelo nerodno. Videl sem Jordija Albo, Gerarda Piqueja, Miralema Pjanića. Počasi sem se prilagodil, in ko sem igral prvo tekmo, nisem bil več živčen,« je opisal svoj »prestop« v prvo moštvo pod taktirko trenerja Xavija Hernandeza.
Yamal je otrok očeta Maročana in matere iz Ekvatorialne Gvineje. V otroštvu se je nogometnih veščin učil na ulici, kjer se je tudi značajsko oblikoval. »Igranje s starejšimi mi nikoli ni delalo težav. Strah pred starejšimi sem izgnal na ulici. Star sem bil 11, 12 let, tekmeci 20, zaradi česar sem izgubil strah, užival in igral proti komurkoli,« je povedal in priznal, da se zelo dolgočasi, kadar je veliko boljši od drugih. »Sem fant, ki ne mara biti veliko boljši od drugih, kot sem bil pri kadetih. Ne morem se sprostiti ali pretiravati v igri. Vedno mi je všeč, ko je vse težje. Raje ne igram, kot da igram karkoli in je vse najlažje.«
Ko je bil otrok, njegovi vrstniki niso bili primeren izziv zanj, zato je imel doma zahtevnejše tekmece. »Vedno sem se igral s psi. Oče mi je rekel, da ne grizejo, in sem začel teči z njimi. Igra s psi je lahko najtežja stvar, ki jo lahko narediš,« je priznal in odkril, kako je opravil s pritiskom in primerjavami z Lionelom Messijem.
»Najpomembneje je, da temu ne posvečaš pozornosti. Če te primerjajo z najboljšim na svetu, pomeni, da si delal dobre stvari. Ne motijo me primerjave z Messijem, poskušam biti jaz. Glavno, da za seboj pustiš bogato zapuščino,« je razmišljal kot izkušen fant in priznal, da na začetku ni bil Messi tisti, ki mu je dal nogometni zagon.
»Pri prijatelju sva ves popoldan gledala Neymarjeve posnetke. Ko sem prišel domov, sem začel vaditi,« je bil iskren in dodal, da so spomini na Messija, Davida Villo, Pedra … prvi, ki se jih spomni. Znamenita klubska akademija La Masia mu je dala največ nogometnega znanja.
»Ko sem prišel, sem igral ena na ena, v globino in vse drugo, ampak nisem imel nadzora nad seboj. Nisem vedel, kdaj igrati hitro, kdaj počasi, kdaj moštveno …« je med drugim povedal najmlajši strelec v zgodovini evropskih prvenstev.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji