Tudi NZS po poti Uefinih finančnih rekordov

Nogometna zveza Slovenije (NZS) je lani še utrdila svoj položaj na vrhu krovnih športnih organizacij v Sloveniji. NZS bo tudi letos ustvarila rekordno visoke prihodke, v prihodnje pa si zanesljivo obeta še več, saj je poslovno vpeta v najdonosnejšo športno panogo na svetu.

V polni dvorani nad vadbenim središčem Brdo so delegati enotno podprli vse točke dnevnega reda, najbolj zadovoljno pa so prisluhnili finančnemu načrtu za leto 2018. NZS za letos načrtuje rekordnih 15,6 milijona evrov prihodkov, kar je 13-odstotni dvig v primerjavi z lanskih 13,8 milijona evrov in 63 odstotkov več, kot je zveza denimo ustvarila v letu 2014.

Mijatović: Želimo na EP 2020

»V preteklem letu smo ustvarili veliko pozitivnih zgodb in zgradili veliko uspehov. Razširitev 2. SNL na 16 ekip je bila zadetek v polno, saj lokalni derbiji polnijo štadione, prenosi tekem 2. SNL beležijo dobro gledanost in dosegajo tudi raven tekem 1. SNL,« je zatrdil predsednik NZS Radenko Mijatović, ki je izpostavil tudi preboj Maribora v ligo prvakov in odmevne nastope Domžal v kvalifikacijah za evropsko ligo. »Članske reprezentance resda ne bo v Rusiji, toda sprejeli smo nove cilje, dobili novega selektorja, merimo na euro 2020, že jeseni nas čaka novo tekmovanje liga narodov, ki omogoča dodatno pot do eura,« je zatrdil Mijatović in dodal: »Zaupamo tudi v mlado in mlajše reprezentance, kadetska zasedba je pristala na euru.«

Toda, kot je prenesel besede Aleksandra Čeferina njegov odposlanec Angelo Rigopoulos, direktor Uefinega sektorja za sodelovanje z nacionalnimi zvezami: »Denar, ki ga ustvarimo, je vreden le toliko, kolikor vpliva in učinkuje na razvoj nogometa.« Mijatović je hitro odgovoril: »Delujemo družbeno odgovorno, vse vračamo v okolje v sozvočju z našim sloganom 'z nogometom izboljšujemo življenje'. Gre tudi za središče na Debelem rtiču, projekta Evropa Donna in botrstvo ... Naše finance so urejene, doniramo največ doslej.«

Številke, ki jih je na včerajšnji seji skupščine razkril generalni sekretar Marko Vavpetič, so zgovorne. NZS iz leta v leto povečuje število registriranih nogometašev – od 38.075 v letu 2015 na lanskih 46.773 –, med katerimi je tudi 27.833 mladih do 18. leta starosti. »Število registriranih igralcev in igralk želimo dvigniti čez 55.000,« je napovedal Vavpetič. Pod dežnikom NZS deluje 1028 sodnikov – tudi ekipa Damirja Skomine, ki je lani zgodovinsko sodila v finalu evropske lige – in 1538 trenerjev. Pred petimi leti je trenersko združenje štelo 1304 članov.
 

Na čelu slovenskih zvez

NZS bo poskušala v prihodnje dodatno utrditi svoj položaj na čelu slovenske družine športov, na krilih močne vpetosti v krovni mednarodni organizaciji bo lahko še povečevala svoje prihodke. Na nek način NZS beleži podobno rekordno rast kot Uefa, ki je prav pod vodstvom Čeferina zrušila več finančnih rekordov. Najpozneje v času naslednjega evropskega prvenstva bo Uefa zanesljivo presegla mejo petih milijard evrov ustvarjenih letnih prihodkov.

Kaj to pomeni za slovenski nogomet, NZS in slovenske klube? V štiriletki 2020–2024 bo NZS zgolj iz Uefinega razvojnega projekta »hattrick« prejela dodatnih 14,4 milijona evrov oziroma 3,6 na leto. Za primerjavo: celotni letni proračun košarkarske zveze (3,3 mio €) znaša manj od letne vrednosti projekta »hattrick«. NZS bo tako letos še povečala prednost pred najbližjima zasledovalkama – smučarsko zvezo (slabih 12 mio €) in olimpijskim komitejem (v letošnjem olimpijskem letu 7,9 mio € prihodkov). Po treh letih poslovanja s »pozitivno ničlo« je NZS lani ustvarila 381.000 € presežka prihodkov nad odhodki, letos načrtuje presežek v višini 450.000 €.