V Angliji nacionalni praznik

Anglija se je zbudila z »mačkom v glavi«. Veselje, ki so ga sprožili nogometaši po polfinalni zmagi z 2:1 proti Danski se je spremenilo v vsesplošno rajanje. Duška so si dali navijači, politiki in številne druge znane osebnosti iz jet-seta, poslovnega sveta ... Na Wembleyju so bili najvidnejši politiki, plemstvo.

»Razglasimo nacionalni praznik,« so soglasni navijači.

Prva uvrstitev nogometne reprezentance v finale enega od velikih tekmovanj po 55 letih je že obudila šampionske sanje. Takrat so Angleži na starem Wembleyju prvič in edinkrat postali svetovni prvaki po zmagi proti Nemčiji s 4:2 Zdaj se jim ponuja velika priložnost, da v zbirko lovorik dodajo še zmagovalno za najboljšega v Evropi. V nedeljo morajo premagati še Italijo.

Navdušenju ni videti konca

»Nogomet prihaja domov,« je krilatica, ki je bila z vsako angleško zmago glasnejša, in tudi sinoči na Wembleyju in številnih drugih prizoriščih širom Anglije, kjer so bili navijaški parki, je bil nogomet resnično doma.

Čestitkam junakom se je pridružil tudi predsednik vlade Boris Johnson.

»Anglija igrala z vsem srcem. Kakšna odlična predstava varovancev Garetha Southgata. Zdaj pa finale. Pripeljimo nogomet domov,« je čivknil.

»Še nikoli nismo naredili nečesa takega v svojih življenjih,« je bil evforičen nekdanji reprezentant in zdaj eden od najbolj znanih komentatorjev Gary Neville. Kolega Gary Lineker (Kane se je z desetim golom na velikih tekmovanjih izenačil z njim na vrhu seznama najučinkovitejših Angležev) je dodal: »Dolgo časa je prihajal. Končno se je zgodilo. Močno sem dvomil o tem, da bom še kdaj dočakal nekaj takšnega«.



Čivknil je je tudi junak iz leta 1966, trikratni strelec, 79-letni sir Geoff Hurst. »Vov, smo v finalu. Imenitna igra. Zelo dobro Anglija. Fantastično!«

Angleški mediji niso izbirali besed. Iz petnih žil so vlekli domišljijo in tekmovali, kdo bo bolj nagradil enega od najbolj izpostavljenih junakov selektorja Southgata in njegove izbrance.

»Anglija je v finalu, v finalu. In to so najbolj nenavadne, redke in najlepše besede za pisanje, branje ali celo za predstavljanje,« je naslovil Independent. Tabloid Daily Star: »Ali so to največje sanje kdajkoli?« Daily Mirror: »Končno!«

Enajstmetrovka, ki je ni bilo

Pretežno vendarle enotno mnenje, da so si Angleži zaslužili uvrstitev v finale, ima tudi drugo plat, zaradi katere je veliko nogometnih navdušencev ogorčenih. Zmagovalca je odločila enajstmetrovka, ki je ni bilo. Spretnost angleškega kapetana Harryja Kanea, smola danskega vratarja Kasperja Schmeichla, ki je ubranil njegov strel, a se je žoga odbila do najboljšega angleškega strelca, ki druge priložnosti ni izpustil iz nog.

Zgodil se je VAR v najslabši možni obliki, nizozemski sodnik Danny Makkelie pa je ob pomoči sodelavcev v nadzorni sobi zbirko svojih spornih odločitev dopolnil še z najbolj sporno.



Sodba o trenutku, ki je odločila zmagovalca, se je preselila na socialna omrežja. Dvomov o pravilnosti odločitve ni bilo, ljudstvo je imelo prav, enajstmetrovke ni bilo, prekrška nad prodirajočim Raheemom Sterlingom ni bilo.

»To nikoli ni enajstmetrovka, ampak končno ima tudi Anglija enkrat srečo,« je bil odgovor angleških privržencev. Sinoči jo je imela. Po zaostanku in čudovitem golu Mikkela Damsgaardsa s prostega strela, je izenačila z avtogolom Simona Kjæra.

Danski odziv je bil grenak. »Nekaj je izgubiti tekmo, ampak izgubiti na tak način je res veliko razočaranje. Grenko je takole zapustiti turnir,« je bil razočaran danski selektor Kasper Hjulmand.

To je nogomet, ki bo v nedeljo življenje na Otoku ustavil za vsaj 90 minut.