Konec čakanja, začenja se spektakularen evropski ples Uefe

Kar 146 dni je zaradi pandemije novega koronavirusa trajal premor v evropskih nogometnih tekmovanjih. Končal se bo danes, ko bodo na sporedu štiri tekme evropske lige. Jutri bodo odigrali še štiri, petek pa prinaša »restart« v elitni ligi prvakov.

Evropska klubska sezona bo trajala rekordnih 14 mesecev in se bo končala 23. avgusta s finalom lige prvakov v Lizboni, dva dni prej bo vrhunec v Kölnu dočakala evropska liga, po moči drugo tekmovanje pod okriljem Čeferinove Uefe.



Naslova v EL ne brani Chelsea, ki še igra v ligi prvakov in je na pragu izpada proti Bayernu. Favorit pa je drugi angleški klub Manchester United, ki je z eno nogo že v četrtfinalu, potem ko je v Linzu pred slabimi petimi meseci zmagal kar s 5:0, zato bo nocojšnja povratna tekma na Old Traffordu (21) zgolj formalnost za rdeče vrage Oleja Gunnarja Solskjaerja.



Ti bodo odigrali zadnjo domačo tekmo v sezoni, seveda brez gledalcev, saj bodo te od četrtfinala naprej potekale v Nemčiji, zmagovalce pa bo odločilo zgolj eno srečanje. United (na stavnicah je količnik za njegovo končno zmagoslavje 2,75) tokrat v EL ne lovi rešilne bilke za vrnitev v ligo prvakov, kot mu je to uspelo v sezoni 2016/17, saj je po uspešnem pokoronskem delu sezone zasedel tretje mesto v premier league.
 

Optimizem vliva dobra forma Bruna Fernandesa

»V tej igri gre za slavo. Mi nismo še ničesar osvojili,« pred zadnjim izzivom v sezoni razmišlja 47-letni Norvežan Solskjaer, zmagovalec lige prvakov na zgodovinski tekmi med Manchester Unitedom in Bayernom leta 1999. Zanimivo, da so vsi nasledniki neprekosljivega sira Alexa Fergusona kljub razočaranju vsaj nekaj osvojili. David Moyes superpokal (community shield) leta 2013, Louis van Gaal pokal FA (2016) in Jose Mourinho evropsko ligo (2017).



Solskjaer na prvo trofejo še čaka, optimizem mu lahko vliva strelska forma januarske okrepitve Bruna Fernandesa, ki se je dobro ujel s Paulom Pogbajem, vmes se je v prvo postavo izstrelil domači biser Mason Greenwood. United je na zadnjih 21 tekmah le enkrat izkusil grenkobo poraza, v pokalu FA s Chelseajem. Če bo osvojil EL, bo to sijajen obet za novo sezono, v kateri naj bi v gledališču sanj čaral tudi Jadon Sancho.

Za 20-kratne angleške prvake se zdi pot v polfinale odprta, saj se jim v četrtfinalu obeta dvoboj z zmagovalcem para København – Istanbul Bašakšehir (danes, 18.55). V rahli prednosti so Turki, ki so osvojili prvi naslov državnih prvakov, saj so doma zmagali z golom reprezentanta BiH Edina Višće, enega od šestih igralcev, ki si delijo prvo mesto na lestvici strelcev. Med njimi je edini tekmovanje končal naš Andraž Šporar, čigar Sporting je moral priznati premoč prav mlademu klubu iz turške metropole, potem ko je Višća odločilni gol dosegel v 119. minuti.



Drugi favorit je Inter Samirja Handanovića (5,50), ki si je prav tako zagotovil ligo prvakov skozi serie A, tretji pa Bayer Leverkusen (7,5), zmagovalec lige UEFA iz leta 1988, poleg Wolfsburga in Eintrachta (prvak 1980) eden od treh nemških klubov, ki bodo v domovini želeli priti do zgodovinskega uspeha. Nihče od njih pa ne bo igral na svojem štadionu, saj bodo tekme gostili objekti Schalkeja, Duisburga, Fortune in Kölna.
 

Sevilla za šesti šampionski naslov

Tradicija govori v prid Sevilli, ki je tekmovanje osvojila že petkrat in to v samo desetih letih (2006, 2007, 2014, 2015, 2016). Po trikrat so bili prvaki Juventus, Inter, Liverpool in Atletico. Moštvo nekdanjega trenerja madridskega Reala Julena Lopeteguija pa čaka težko delo, v Duisburgu bo moralo izločiti Romo, ki prav tako želi skozi zadnja vrata vstopiti med smetano stare celine, potem ko je bila v serie A peta. Na škornju je položaj precej zanimiv. Če bi Roma osvojila evropsko ligo in Napoli ligo prvakov, bi brez slednje ostal četrti Lazio.

A to je zelo malo verjetno. Že uspeh Rimljanov bi bil senzacija (kvota 17). Višje kotira celo angleški Wolverhampton, ki bo gostil Olympiakos, favorit iz ozadja bi lahko bil ukrajinski prvak Šahtar s kar 11 Brazilci. To tekmovanje je že osvojil leta 2009.