Čeferin po odločitvi sodišča: Superliga lahko dela, kar želi

Sodišče Evropske unije je podalo svoje mnenje glede tožbe Superlige proti Uefi in Fifi in pritrdilo tožnikom, da so pravila Uefe in Fife preveč restriktivna. Sodišče je v obrazložitvi zapisalo, da pravni okviri Uefi in Fifi ne omogočajo, da pogojuje sodelovanje v svojih nogometnih tekmovanjih z nesodelovanjem v morebitnih drugih tekmovanjih, kot je bila predlagana superliga. Sodišče EU je odločilo, da tudi v tem primeru veljajo pravila prostega trga, saj gre za tržno dejavnost, in da so odločitve Uefe in Fife v nasprotju s prostim pretokom blaga in storitev. 

Tebas: Svoje tekmovanje so lahko ustanovili že prej

»Pravila Uefe in Fife, ki določajo, da mora vsako tekmovanje pred ustanovitvijo pridobiti njihovo odobritev ter omejevanje klubov in igralcev, ki nastopajo v teh tekmovanjih, je protizakonito,« je sodišče zapisalo v povzetku obrazložitve. Sodniki so dodali, da morajo biti pravila Uefe in Fife glede potrjevanja novih nogometnih tekmovanj nediskriminatorna, objektivna in transparentna, da ne bi omejevala dostopa do prostega trga. Ugotovili so, da pravila krovnih organizacij tega ne upoštevajo in da posledično izkoriščajo svoj dominantni položaj znotraj nogometa.

Evropsko sodišče je še dodalo, da so pravila Fife in Uefe glede ekskluzivnega trženja pravic, povezanih z njihovimi tekmovanji, potencialno škodljiva za vse deležnike v nogometu, saj jim potencialno preprečujejo, da bi uživali sadove novih zanimivih tekmovanj znotraj nogometa. Odzval se je predsednik Uefe Aleksander Čeferin: »Ne bomo poskušali zaustaviti Superlige, lahko delajo, kar želijo. Upam, da bodo svoje čudovito tekmovanje začeli čim prej, res upam, da vedo, kaj delajo, a nisem povsem prepričan. Najslabši del današnje sodbe sodišča EU v primeru tožbe superlige je izjava za javnost sodišča. Ta ne predstavlja celotne slike, sodba vsebuje tudi potrditev nadzorne in organizacijske vloge Uefe.«

Evropsko sodišče je sporočilo svoje mnenje, ki ga bo posredovalo sodišču v Madridu. FOTO: Yves Herman/Reuters

Odzvala se je tudi Fifa in v izjavi za javnost zapisala: »Skupaj z Uefo in drugimi organizacijami bomo najprej temeljito preučili odločitev. Poudarjamo, da ostajamo zavezani sistemu nogometne piramide, ki temelji na športnih uspehih. Prepričani smo, da je šport unikaten in da prav jasno določeni piramidi nogomet dolguje svoj uspeh.«

Eden glavnih nasprotnikov Superlige, predsednik La lige Javier Tebas, je v odziv na omrežju X zapisal: »Uspelo jim je zastrupiti ozračje in zasejati dvom, kot sem napovedal. Nikoli jim nihče ni omejeval pravice, da ustanovijo svoje tekmovanje, to pravico so imeli in jo še vedno imajo. Vprašanje pa je, ali mora biti to tekmovanje pod okriljem Uefe in Fife.«

Odločitev sodišča Evropske unije ni zavezujoča, je zgolj priporočilo sodiščem posameznih držav in ne pomeni, da »morajo biti tekmovanja, kakršna je superliga, nujno odobrena«. V obrazložitvi so zapisali, da bo moralo sodišče v Madridu samo presoditi, ali morda nekatere druge koristi nogometnih tekmovanj pod okriljem Uefe, predvsem delitev finančne pogače tudi manjšim klubom, ne pretehta in je zato v interesu nogometa.

Evropski velikani odločno proti superligi

Na odločitev sodišča so se odzvali nogometni klubi širom po Evrope in še nekateri drugi deležniki. »Za nas se ni nič spremenilo. Še vedno ostajamo zavezani tekmam pod okriljem Uefe, angleškemu prvenstvu in sodelovanju v združenju evropskih klubov,« so zapisali pri Manchester Unitedu. Podobno mislijo pri Bayernu: »Za nas je bundesliga najpomembnejše tekmovanje, enako velja za državna prvenstva drugod po Evropi in zagotovo ne bomo naredili nič, da bi jih oslabili. Zavezani smo evropskim tekmovanjem pod dežnikom Uefe in, ponavljam, vrata superlige za nas ostajajo zaprta.«

Aleksander Čeferin med nedavno razglasitvijo organizatorjev evropskih prvenstev 2028 in 2032. FOTO: Fabrice Coffrini/AFP

»Želimo ohraniti evropsko nogometno družino. Evropsko sodišče se navezuje na stare zakone Uefe, od leta 2022 že veljajo novi, prav tako ne drži, da ima Uefa monopol, saj klubi prek evropskega združenja sodelujejo pri trženju pravic in imajo 50-odstotni delež, tudi pri glasovanju. Evropska nogometna družina tega projekta še naprej ne podpira,« so bili jasni pri Atleticu, Villareal pa je bil še bolj jasen z objavo: »Prislužite si to na igrišču!« Oglasili so se tudi številni drugi velikani, od Rome in Interja v Italiji do Feynoorda, Karabaha, Københavna, Celtica, lizbonskega Sportinga, Victorie Plzen, ... Vsem je bila skupna jasna rdeča luč, ki so jo prižgali Superligi. 

Oglasili so se tudi v angleškem Združenju nogometnih navijačev: »Truplo zombi projekta evropske superlige na sodiščih še trza, a nogometaši, navijači in klubi ostajajo jasni – tega projekta si ne želimo v nogometu. Nihče od angleških klubov se ne bo pridružil novim tekmovanjem, neodvisni reuglator bi jih v tem primeru izključil iz premier lige. Uspeh si je treba prislužiti na igrišču, ne v pisarnah.«

Po 14 tekem v vsaki diviziji in brezplačni TV-prenosi?

Po odločitvi sodišča je podjetje A22, ki stoji za organizacijo Superlige, sklicalo novinarsko konferenco, direktor Bernd Reichart je takole komentiral dogodke današnjega dne: »Nogomet je danes prost, dobili smo pravico, da sami ustvarimo tekmovanje, ki bo najboljše za nogomet po vsem svetu. Monopol Uefe, ki je trajal 70 let, je danes končan.« Nato je Reichart razkril še nekaj podrobnosti prenovljenega predloga Superlige: »V pogovorih s klubi smo prišli do dveh velikih težav: dobri nastopi v Evropi jim ne zagotavljajo mesta v Evropi v naslednji sezoni, hkrati pa se ne morejo zanesti na prihodke iz evropskih tekmovanj. To bomo spremenili z ligaškim sistemom, v katerem bo 64 ekip, izbranih glede na športne kriterije. Obenem pa želimo poudariti, da bodo klubi še vedno sodelovali tudi v domačih prvenstvih.« 

FOTO: Dado Ruvić/Reuters

Kakšni naj bi ti kriteriji bili, ni znano, prav tako ne, alise bo sestava 64 ekip spreminjala. Bodo pa razdeljene v tri kakovostne razrede, med katerimi bodo klubi lahko prehajali, podobno kot v ligaških tekmovanjih v posameznih državah. »Ustvarili bomo zanimivo ligo, ki bo trajala vse leto, v vsaki diviziji bo po 14 zanimivih tekem, ki bodo obudile rivalstva med največjimi klubi v Evropi, sezona pa se bo končala z izločilnimi boji.« Ustanovitelji Superlige napovedujejo brezplačne prenose tekem za vse gledalce, ni pa še znano, kako je zastavljen njihov prihodkovni model, ki obljublja večji del finančne pogače za vse udeležene klube.

Perez: Velik dan za nogomet

Idejni vodja in eden glavnih pobudnikov Superlige, predsednik Reala Florentino Perez, je v odzivu dejal, da so »klubi zdaj končno prosti in lahko sami odločajo o svoji usodi. To je velik dan v zgodovini nogometa.« 

V središču tožbe glede Superlige je bilo vprašanje, ali je Uefa ravnala prav in znotraj pravnih okvirov, ko je 12 klubom, ki so želeli ustanoviti nogometno superligo, zagrozila s sankcijami. To je bila srž tožbe, ki so jo vložili klubi, Uefa pod vodstvom Aleksandra Čeferina na drugi strani se je zagovarjala, da niso nikomur preprečili, da ustanovi svojo ligo.

So pa pri tem jasno povedali, da na dveh stolih naenkrat ne bodo mogli sedeti, klubi naj se zato odločijo med ligo prvakov (in evropskimi ter svetovnimi prvenstvi) ter med superligo. 12 klubov, ki je želelo zaprto elitno tekmovanje, je s tožbo ugovarjalo, da je šlo pri tem za nelojalno omejevanje konkurence, sodišče EU pa je v odločbi ustanoviteljem Superlige pritrdilo. Tožbo so klubi vložili maja 2021, po skoraj tisoč dneh je torej znana odločitev sodišča Evropske unije.