Sedemnajst boljših izzivalcev, a v eni tekmi je mogoče vse

Celtic ali Astana, Crvena zvezda ali Slovan, Sarajevo ali Šerif? Ali še enajst drugih nogometnih prvakov. Pri slovenskem nogometnem šampionu Celju že delajo analize in z velikimi pričakovanji čakajo na dan D, 9. avgust, ko bodo izvedeli, kdo bo njihov tekmec v 1. kolu kvalifikacij za ligo prvakov. In kje bodo (18. ali 19. avgusta) igrali tekmo, ki jih lahko približa prvemu evropskemu milijonu evrov.

Celje je na evropsko vrnitev čakalo kar pet sezon. Po Kopru je prvi slovenski prvak, ki bo sezono v Evropi začel v najmočnejšem klubskem tekmovanju in ni Maribor ali Olimpija. Poleti 2015 so Celjani zadnjič preizkusili svoje evropske moči, ko so v 1. kolu kvalifikacij naleteli na premočnega tekmeca v poljskem Slasku (0:1, 1:3).

S 359. mesta v slabšo skupino

Tudi zaradi slabšega evropskega koeficienta je Celje uvrščeno v slabšo skupino sedemnajstih prvakov, čeprav je Slovenija od 55 držav na lestvici prvenstev uvrščena na 32. mesto, eno mesto višje od, na primer, Madžarske. Ta v primerjavi s Slovenijo v najbolj priljubljeno in razširjeno športno panogo na svetu vsako leto vlaga na desetine milijonov evrov, z gradnjo sodobnih objektov v zadnjih letih pa je razmerje še veliko bolj v prid naši vzhodni sosedi in je merljivo v stotinah milijonov €. Podobno kot je na Slovaškem (30. na UEFA lestvici), kjer so v minulem desetletju zgradili številne nove štadione.



Na klubski lestvici je od slovenskih klubov najvišje uvrščen Maribor, ki zaseda 108. mesto s koeficientom 14.000, sledijo pa: 95. Domžale 5.750, 231. Olimpija 5250, 355. Mura 1.000, 356. Rudar 1,500, 357. Gorica 0,750, 358. Koper 0,500, 359. Celje 0,250.

»Sovjeti so najbolj ranljivi«

Slovenski prvak bo pri žrebu potreboval zvrhano mero sreče, da bo med sedemnajsterico možnih tekmecev na kroglici ime kluba, proti kateremu bo lahko meril tudi na presenečenje oziroma senzacijo. Še najbližje podvigu, še posebej letos, ker ne bo dveh tekem, temveč le ena (pa še ta na nevtralnem igrišču), bi bili lahko Celjani proti moštvom iz držav nekdanje Sovjetske zveze, kot so Qarabag (Azerbajdžan), Astana (Kazahstan), Šerif (Moldavija), Dinamo Tbilisi (Gruzija), Suduva (Litva). Realno so vsi tekmeci favoriti, toda celjska priložnost je prav v eni tekmi. Sprejemljiv bi bil tudi bosanski prvak Sarajevo, malo manj madžarski Ferencvaros. A z izjemo Maribora imajo slovenski klubi z »vzhodnjaki« bolj ali man slabe izkušnje. Nazadnje sta jih izkusila Domžale (Ufa) in Olimpija (Qarabag).

Olimpiji kapnilo 1,2 milijona evrov

Prav razvrstitev skupin na boljše in slabše prvake razkriva, kako hud spodrsljaj si je na zadnji prvenstveni tekmi privoščila Olimpija in na kako lahek način je izgubila najmanj milijon evrov. Če bi osvojila prvenstvo, bi bila s svojim koeficientom uvrščena v skupino sedemnajstih nosilcev in bi lahko, če bi seveda napredovala, kar se ji sicer v zadnjih dveh naskokih na ligo prvakov ni posrečilo (v 1. kolu kvalifikacij sta jo izločila Trenčin in Qarabag), računala na zajetnejši iztržek. Ko je bila leta 2018 z Ilijo Stolico neuspešna v 1. kolu kvalifikacij za LP in jo je nato njegov pomočnik Aleksandar Linta popeljal do zadnjega kola kvalifikacij za evropsko ligo in dvobojev s slovaškim Spartakom iz Trnave (0:2, 1:1), je bil njen iztržek 1,2 milijona evrov.

 

Slovenskemu nogometnemu prvaku nastop v 1. kolu kvalifikacij za ligo prvakov prinaša vsaj 280.000 evrov, preboj v 2. kolo bi mu navrgel dodatnih 380.000 €. O sanjskem dosežku, uvrstitvi v LP, in prvem nagradnem znesku 15.250.000 € (sledili bi mu še drugi prihodki) pa raje ne bi.

Celjani bodo tudi v primeru neuvrstitve v LP ali evropsko ligo, kamor se lahko zavihtijo, če bodo izpadli v zadnjem dejanju kvalifikacij za LP, prejeli denarno nadomestilo iz solidarnostnega sklada. Prejmejo ga vsi prvaki, ki se ne uvrstijo v skupinski del tekmovanj v LP ali EL.