Rosenborg razgalil slabosti Maribora

Rosenborg je že pred torkovim povratnim dvobojem učinkovito razblinil vse upe Maribora o napredovanju v 4. kolo kvalifikacij za nogometno ligo prvakov. Še več, razgalil je nemoč slovenskega prvaka, ki bo v Trondheimu lahko igral vsaj sproščeno in brez rezultatskega pritiska. Za nogometne navdušence in strokovnjake je najbrž zelo pomenljiv podatek, da je Maribor od vseh torkovih in sredinih evropskih tekem izgubil z najvišjim izidom oziroma z dvema goloma razlike (1:3).



»Ni težko zamenjati enega igralca, težava je, če jih moraš menjati več. Za naš slog igre nimamo ustreznih igralcev. Naredili smo ogromno napak. Počasni smo bili, v glavah smo imeli veliko zamisli, a se za nobeno nismo odločili. Na tako pomembni tekmi smo igrali pod ravnjo.« Toliko iskrivih misli od vidno potrtega trenerja Maribora Darka Milaniča še ni bilo mogoče slišati. Tudi ob zadnjih lekcijah Olimpije ni bil v takšni zadregi in ni deloval tako nemočno, o samozavesti, ki je v vijoličnem taboru nikoli ni bilo premalo, ali o pozitivni nadutosti, ni bilo ne duha ne sluha.

Norvežani prebrali Maribor

Mariborsko rezultatsko izhodišče o razpletu brez golov, kaj šele morda minimalni zmagi, je bilo logično. Lažje je v gosteh »braniti« 0:0. Takšnemu scenariju je bila podrejena tudi vijolična »taktična kultura«, ki pa se brez srečnih naključij redko kdaj izide. V Ljudskem vrtu so šla srečna naključja v Rosenborgov prid. Vključno s projektilom strelca dveh golov Alexandra Søderlunda ob prvem golu in slabem posredovanju vratarja Kenana Pirića, toda na tekmah te kakovostne ravni brez sreče sploh ni mogoče upati na ugoden izid. Ne nazadnje, tudi Maribor jo je imel proti AIK v Stockholmu več, kot si jo je morda zaslužil.





Razlika med tekmo v Stockholmu in Mariboru je bila v tem, da je imel v Ljudskem vrtu več sreče boljši in kakovostnejši nasprotnik, hitrejši in tehnično dovršenejši ter tudi taktično bolje pripravljen. Statistika strelov, 16:10 za Maribor, je zelo zavajajoča.



Opazno je bilo, da sta gostujoči trener Eirik Horneland in njegov strokovni štab do potankosti prebrala način igre Maribora in glavna orožja vsakega vijoličnega posameznika. Tako rekoč večino strelov ali resnejših poskusov so norveški branilci blokirali, omejili so za takšno raven počasnega Roka Kronavetra in ustvarjalnost Dina Hotića, napadali so po globini po bočnih položajih (Nigerijca David Akintola in Samuel Adegbenro sta bila neulovljiva), hitro so se vračali v obrambno postavitev po izgubljenih žogah, to je le nekaj taktičnih podrobnosti, ki so tekmeca delile na slabega in dobrega. Horneland je bil prepričljivi zmagovalec trenerskega dvoboja.

Je Zlatko Zahović slišal trenerja?

V Milaničevi iskrivosti je bilo med vrsticami (»nimamo igralcev za bliskovite nasprotne napade«) mogoče razbrati, da tudi športni direktor Zlatko Zahović poleti ni opravil ustrezne selekcije za evropski Maribor. Slovenski prvak je z aktualno zasedbo že presegel svoje sposobnosti in potenciale, ampak njegova evropska pot še ni končana.



Prav nič še ni izgubljenega, v najslabšem primeru bo Maribor evropsko poletje končal na zadnji kvalifikacijski oviri, bogatejši z izkušnjami in morebiti spoznanjem, da bo treba spremeniti tudi filozofijo, ki se je že izpela, saj je krepko v neskladju s sodobnimi trendi in je ne bi prikrila niti morebitna uvrstitev v evropsko ligo. Bila bi čudežna in bi prinesla veliko milijonov evrov.



Povratna tekma v Trondheimu bo za Mariborčane izključno poučna in pripravljalna za naslednji evropski dvoboj. Bržčas proti bolgarskemu Ludogorcu.