Neomejen dostop | že od 9,99€
V nadaljevanju preberite:
Adam Delius je v tretjem letu vodenja in upravljanja Olimpije tekmovalno izvlekel veliko ali kar največ glede na vložek, ki je bil za resna poglavja v evropskih razmerah smešno nizek, za slovenska dovolj velik, a še zdaleč ne takšen kot v najboljšem obdobju vladavine Milana Mandarića. Gre za ogromne razlike, nekaj milijonov evrov. Toda Olimpijin razvoj nima težav le z (ne)ambicioznostjo nemškega poslovneža z nepremičninami, temveč, kot vidim in opažam, s popolnim zamrtjem ljubljanskega ustvarjalnega bazena igralcev. Kljub dvema prvoligašema, pri čemer naj bi imel drugi, Bravo, izrazito razvojno vlogo. V resnih mestnih zgodbah bi bil Bravo lahko le brusilec talentov za Olimpijo.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji