Ni obupal, ker dela to, kar ima rad

Koprski nogometaši so se vrnili v ritem, ki jim je v jesenskem delu prvenstva prinesel vlogo prvega Olimpijinega zasledovalca. Tri zaporedne zmage (2:1 nad Muro ter po 1:0 nad Taborom in Bravom) so prinesle mir v slačilnico, v kateri se je »zasidral« Izolan Maj Mittendorfer. V tej sezoni je 22-letni štoper postal stabilen in trden obrambni člen koprskega moštva ter eden od igralcev, ki ima velikega podpornika v trenerju Zoranu Zeljkoviću.

»Le hvaležen sem mu lahko,« ne skriva, da se je pod Zeljkovićevo taktirko iz branilca za občasne posebne naloge spremenil v stebra obrambe. A Maj ni zgolj nogometaš, temveč fant, ki iz tekme v tekmo potrjuje, kako pomembna je volja in pripadnost k temu, kar počneš. Njegova pot je pregovorna – kjer je volja, tam je pot.

»Ko sem bil Olimpijin mladinec, sem izpustil dve sezoni zaradi poškodbe ahilove tetive. Imel sem tri operacije. Po zadnji sem bil obupan, nameraval sem obesiti kopačke na klin, a so me starši prepričali, da sem vztrajal. Oče Matjaž mi je rekel, naj delam to, kar imam rad. Pomagal mi je tudi zastopnik Amir Ružnić,« je tudi o temni plati športa spregovoril mlajši od dveh bratov, ki ima tudi v materi Jadranki, sicer učiteljici angleščine in nemščine na italijanski osnovni šoli v Izoli, vedno pravo oporo.

Štiri leta starejši Martin je zaradi poškodbe kmalu končal športno pot. »Bil je košarkar, a koleni nista zdržali,« je povedal branilec z ogromno »pljučno« zmogljivostjo, ki na igrišču izžareva srčnost, nepopustljivost in izkazuje veliko energije. Ta je včasih celo prekomerna in moteča, saj bi pogosto rad pokrival celotno igrišče.

Manjša poškodba, napaka in ni ga bilo več

Maj ima za seboj tudi zanimivo izkušnjo, ki se ni izšla po njegovih željah. Bil je eden od prvih fantov v ambicioznem celjskem projektu, v katerem je potegnil krajšo. Obenem se je soočil tudi s krutim in neizprosnim poslom. »To je nogomet. Ena sama poškodba in napaka pa me ni bilo več,« je strnil poučno celjsko poglavje, ki je dobilo uspešno nadaljevanje v skoraj domačem, koprskem okolju. Maj, ki je bil v mlajših kategorijah tudi zvezni igralec, dodaja, da za zdaj gre, kot si je zamislil. Ali gre, kot so načrtovali v klubu.

Najmlajsi Igralci SNL

»Od prvega dne je bil prvi cilj uvrstitev v Evropo. Kaže nam dobro, jutri bomo v Kidričevem v pokalnem tekmovanju poskušali narediti še en korak naprej. Tekma bo neugodna, ampak moramo zmagati,« je že nabrušen in motiviran pred štajersko obarvanim tednom. Po tekmi z Aluminijem bodo Koprčani v soboto gostovali še v Ljudskem vrtu, kjer bodo ne glede na spremenjena razmerja sil v spomladanskem delu sezone – odprli so jo s porazom na Bonifiki proti vijoličnim – v povsem drugačni formi in psihičnem stanju.

»Ko nam je šlo slabo, smo se igralci v slačilnici nekajkrat odkrito pogovorili in si nalili čistega vina. Enotni smo bili v tem, da tako ne more iti več naprej. Morali smo dvigniti vzdušje. Trenutno je odlično, posledično zmagujemo. Čim bolj moramo biti pozitivni,« je priznal, da ni šlo brez ostrih besed med igralci, katerih cilj je bil izhod iz krize.

Maj je tudi eden od igralcev, ki bi lahko postal simbol kluba. Ampak tu so še drugi izzivi. »Morda, toda povejte mi, kdo od nogometašev se ne želi preizkusiti v tujini. Za zdaj se počutim dobro v Kopru,« je Maj Mittendorfer razblinil uganke o tem, kam ga bo še vodila nogometna pot.