Maurov greh, ni bil srboriti gavč

Kaže, da sem bil eden redkih, ki so v Mauru Camoranesiju videli dodano vrednost za slovenski klubski nogomet. Argentinec z nasmeškom, tudi takrat, ko bi moral jokati ali komu nameniti nekaj sočnih kletvic v španskem ali italijanskem jeziku, po načinu dela in razmišljanja res ni bil trener, kot jih poznam v SNL. Predvsem zaradi jezikovne ovire se z njim ni bilo mogoče prepirati, ni bilo mogoče polemizirati, ni mu bilo mogoče pojasniti, zakaj je tu tako, kot je, in ne tako, kot bi on želel, zakaj ... Tudi on se je jezikovne pregrade zavedal in se je bržkone zavestno postavil v vlogo poslušalca in opazovalca ter računal na univerzalnost nogometnega jezika. Ni povzdigoval glasu niti pametoval. Bil je kratek v razmišljanjih in večkrat prazen kot poln.

Nisem prepričan, da smo videli pravega Maura. Težko je najti gavča, ki bi pokazal tako malo nogometne strasti. Deloval je, kot da bi vseskozi razmišljal o tem, da se ne bi strgal z verige in v slogu svoje bojevite vloge na igrišču v obdobju igralske kariere vsakemu dal vedeti, da bo imel opravka z njim, če ne bo »priden«. Najbrž bi bilo zanj bolje, če bi bil pravi Argentinec, strasten, bojevnik, zatežen, samovšečen, samozavesten ... Takšen, kot jih, na primer, pozna Zlatko Zahović. Večji del kariere so mu Argentinci pili kri, zato ni bilo čudno, da je Maura kar hitro razglasil za nepravega moža v ne vedno harmonični vijoličasti družini. Vse bi bilo drugače, če bi Mauro dobil Zlatkov blagoslov.



Da ne bo kdo pomislil, da Zahović še vedno vleče kadrovske niti v Mariboru ali ima neposreden vpliv. Ni šans, na Mladinski ulici ima preveč nasprotnikov, ki za njim pospravljajo zelo velik nered. Se pa bojijo »ulice« in ta, prav zaradi Zlatkovih ocen, z Maurom ni bila na isti valovni dolžini.



Tujec, če ne prihajajo nekdanji »južni bratje«, v slovenskem nogometu ne more delovati. To je glavno sporočilo Camoranesijevega leta, ki ga poskušajo širiti »naši« fantje. Kaj prida strokovnih ocen, česa ne zna ali kaj zna, o Maurovem nogometnem delu ni bilo slišati. Precej več o tem, da je začetnik, da ima nenavadne življenjske navade, skratka več negativnih kot pozitivnih. Ob silnih strokovnjakih v SNL se je lahko tresel kot šiba na vodi.

Kaj pravijo številke? Camoranesi je ob slovesu od Slovenije poslal kratek čivk: »35 tekem 68 točk. Največ v letu dni.« Vsak si jih lahko razlaga po svoje, a trenerski vajenec, kot o njem misli lep del nogometne javnosti, je odgovoril kratko in jedrnato. Številke ne povedo prav veliko, ker je statistika pogosto razlog za zavajanje ali nagajanje. Za tiste, ki znajo, je lahko pomoč, za tiste, ki ne znajo, pa znanost, ki prikriva njihovo neznanje.

Camoranesijeva zapuščina je vendarle pozitivna. Tabor ali Maribor sta igrala dinamičen nogomet, veliko se je teklo, veliko se je dogajalo, bilo je malo manj taktike in veliko za mnoge, za stare in počasne, krute resnice. In kakšni so bili prvi odzivi iz mariborske slačilnice? Pogodba, pogodba ali še bi, še bi. Lepo plačo! Prav zanimivo bo videti, koga vse bo uslišal novi Zahović – Marko Šuler.