Ko vem, da imam prav, se postavim zase

Olimpija in Rok Kronaveter sta si usojena. Po zadnji tekmi jesenskega dela prvenstva je bil 32-letni Mariborčan na seznamu za odhod, s čimer je povzročil precej vznemirjenja. Vprašanje je bilo, kdo se želi raziti, klub ali igralec, ki je imel ključno vlogo pri obeh šampionskih naslovih? A razplet »ločitve« je bila vnovična združitev, Mariborčan bo tudi spomladi zabijal gole za zeleno-bele.
 

Veliko prahu za nič. Olimpija vam je usojena, vi njej, mar obstanek nakazuje, da se bo vaša kariera končala pri Olimpiji?

Ni bilo nič posebnega, takšnih zim sem se že navadil. Želel sem oditi, to ni skrivnost, tako kot ni, da sta se mi odpirali možnosti prestopa na Kitajsko in v Savdsko Arabijo. Nazadnje se ni izšlo.

Kje se je zataknilo pri prestopu?

Dejstvo je, da nisem več mlad in da imam z Olimpijo pogodbo do konca sezone. To je bil eden od razlogov, da ni bilo mogoče uskladiti denarnih podrobnosti. Presodil sem, da je bila ponudba preslaba, da bi odšel. Poleti, ko ne bom imel več pogodbe, bom znova poskusil oditi. Lažje bo.

Obrat je bil vendarle presenetljiv, čez noč ste se od bivšega igralca Olimpije spremenili v igralca, ki bo spomladi vodja ekipe.

Tega se zavedam, saj sem zdaj najstarejši v moštvu. Nimam težav s tem, da sem vodja, prav tako pa moštvo ni tako spremenjeno, da bi morali vse postavljati na novo. Ne vemo še, kaj bo z Andrejem Vombergarjem, vemo pa, koliko nam pomeni.

V treh letih in pol so se pri Olimpiji menjavali trenerji drug za drugim. Kako ste jih občutili?

Ni bilo tako enostavno, kot se je zdelo. Ampak najpomembnejše je, da se ni veliko spreminjalo v načinu igre. Sistemi igre so si bili podobni. Zame je najpomembnejše, da igram na položaju, ki mi najbolj ustreza. Ve se, da sem najkoristnejši in najučinkovitejši na položaju za napadalcem.

Začetek sezone pod vodstvom trenerja Ilije Stolice je sprožil vaše nezadovoljstvo.

Ni mi bilo povsem jasno, kaj je želel. Vztrajal je pri tem, da igram napadalca, a sem mu v običajnem pogovoru, potem ko me je povprašal za mnenje, povedal, da se na tem položaju ne znajdem najbolje. Potem me je brez besed ali pojasnil postavil na stranski tir.

Bi nadaljevanje z Igorjem Bišćanom Olimpiji prineslo večje uspehe?

Da, čeprav vedno pravim, da je treba dati priložnost vsakomur. Je pa res, da me še zaboli, ko se spomnim tekem s Qarabagom. Zamudili smo lepo priložnost, da bi v Evropi pustili vidnejši pečat. Boljši smo bili, a smo plačali davek za napačne odločitve. Enako je bilo proti Spartaku.

Novi trener Robert Pevnik je v položaju, da si ne sme privoščiti spodrsljaja. Maribor je predaleč, da bi lahko imeli popravne izpite?

S Pevnikom sem deloval že pri Dravi. Ujela sva se. Zaostanek za Mariborom je velik, toda dve zmagi v derbijih bi nas že približali. Seveda, če ne bo drugih spodrsljajev. Maribor si jih ne bo veliko privoščil.

Kakšna so razmerja sil med Mariborom in Olimpijo?

Posamična kakovost je podobna, njegova prednost je, da je moštvo že dlje časa skupaj, da ima v trenerju Darku Milaniču tudi več izkušenj. Malo sem spremljal Maribor in priznam, da je igral dobro.

Ste Mariborčan, ki je prvoligaško kariero začel pri ptujski Dravi, kaže pa, da jo boste končali pri Olimpiji, pri kateri boste ostali najmanj štiri leta. Še nikoli niste bili tako dolgo član enega moštva, mar ne?

Pri Dravi sem bil pet let in pol. Morda bom pri Olimpiji še ostal, ampak najprej bom poskusil še sezono ali dve igrati v tujini, če ne bo šlo, bom še vsaj tri leta v slovenski ligi. Pri Olimpiji mi ni bilo slabo, bili so padci in vzponi, toda osvajali smo lovorike.

Na igrišču delujete mirno, redko kdaj vas kaj spravi v slabo voljo in se ne prepirate. Ste trd pogajalec?

Najbolj me iztirijo sodniki in njihove napačne odločitve. Po naravi pa sem človek z močnim značajem. Ne pustim se nikomur in ko vem, da imam prav, se postavim zase.

Že razmišljate, kaj boste počeli po koncu kariere. Boste ostali v nogometu?

Na vsak način. Pridobil bom trenersko licenco, je pa res, da nimam velikih ambicij, vidim se v bolj umirjeni vlogi trenerja v drugi ligi.

Ali kaj obžalujete, bi se vaša kariera razpletala drugače, če bi bile vaše odločitve drugačne?

Ni hujšega, kot so poškodbe v ključnih igralskih obdobjih. Zaradi njih sem izgubil vsaj poldrugo leto, poškodba mi je pri 19 letih vzela prestop k Milanu. Še toliko bolj me skeli, ker sem bil kriv sam. Bila je zadnja tekma in namesto, da bi jo izpustil, ker sem bil lažje poškodovan, sem igral. Pa sem se huje poškodoval in od prestopa ni bilo nič. Večina misli, da tako ali tako nihče ni bil uspešen, ki je mlad odšel v velik klub. Pri meni je bilo nekoliko drugače, saj mi je Milan že našel klub, kjer bi se kalil. Če takrat ne bi igral in se poškodoval, bi se morda moja kariera razpletala drugače.