Kdor bo razgrajal, se bo hitro srečal s »kozmonavti«

V največji deželi na svetu ohranjajo večinoma lep spomin na zadnji športni spektakel, ki so ga imeli na svojem dvorišču – zimske olimpijske igre pred štirimi leti v Sočiju. Podobo praznika so pozneje skazila spoznanja o dopingu domačih športnikov in sankcijah proti njim. A zdaj je že na vrsti nova velika zgodba bogatih ruskih prirediteljev. Svetovno prvenstvo v nogometu je zgodba najširših razsežnosti, tudi varnostno zelo zahtevna.

Tudi manj poučeni spremljevalci športnih dogodkov že dolga desetletja vedo, da takšnega pretoka obiskovalcev od vsepovsod kot na nogometnih prvenstvih v drugih panogah preprosto ni. Gre za izjemen posel slehernih prirediteljev, a tudi logistično zelo zahtevne naloge. Še posebno v novi dobi vedno ponavljajočega se vala nevarnosti terorizma in mednacionalnih razprtij kot tudi tistih med različnimi religijami ali rasami. Ruski prostor pa je pogosto kot vroč lonec, v katerem živi množica ljudi pisanih značajev in navad. In če k tem prištejemo še napovedane prihode navijačev iz tujine v dneh svetovnega prvenstva, od 14. junija do 15. julija, bo pred prireditelji nova naloga, kako zagotoviti red, mir in varnost za vse navzoče. Kajti potencialni razgrajači se skrivajo tako v navijaških vrstah – bodisi domačih bodisi tujih – kot med teroristi, ki preprosto hrepenijo po množičnih dogodkih in setvi preplaha in strahu.

O tem, da je Rusija pripravila imenitne športne objekte za prvenstvo, že dolgo ni nikakršnega dvoma. Dih jemajoča sta zlasti temeljito prenovljeni stadion Lužniki, ponos Moskve že med olimpijskimi igrami 1980, in nova peterburška arena. Na tribunah te je 67.000 sedežev, moskovski objekt, v športnem parku blizu znamenite Moskovske državne univerze Lomonosov, lahko sprejme več kot 80.000 obiskovalcev. Seveda pa ni izziv le zagotovitev varnosti neposredno na prizoriščih tekem, ampak tudi v posameznih mestih. Med njimi še posebno v Peterburgu, ki ima pet milijonov prebivalcev in ga zaradi številnih znamenitosti množično obiskujejo turisti, ter v Moskvi, kjer v stokilometrskem obsegu metropole živi več kot 15 milijonov ljudi. Za prireditelje to pomeni reševanje številnih vprašanj, kako kar najbolj poskrbeti za mirno bivanje vseh navzočih. Tako domačinov kot obiskovalcev »čempionata mira«, kot v ruščini pravijo svetovnemu prvenstvu.

Znižali načrtovani proračun

Proračun en mesec trajajočega dogodka po zadnjih podatkih znaša okoli deset milijard evrov, polovico tega zneska prispeva ruska vlada, drugi del prihaja večinoma iz blagajn domačih zasebnih vlagateljev. Najprej so načrtovali celo višji proračun, in sicer 16,5 milijarde evrov, a so nato ugotovili, da bi tudi z znižanjem prav lepo poskrbeli za vse zahteve, deželi pa bi za prihodnost ostale nove ceste, železniške postaje, prenovljena in razširjena poslopja letališč, sodobni hoteli.

»Bodite brez skrbi, na področju varnosti bo prvenstvo v Rusiji na zelo visoki ravni. To bo najvarnejše nogometno tekmovanje do zdaj,« je pred dnevi v obsežnem pogovoru za najstarejši ruski športni dnevnik Sovjetski sport poudaril Aleksandr Mejtin, direktor za varnost in odnose z navijači v Ruski nogometni zvezi. Prepričan je o zelo dobri pripravljenosti domačih prirediteljev tudi v primeru incidentov ali preprečevanja terorističnih napadov. »Nedvomno je v današnjem svetu val terorizma za nas največja nevarnost. Teroristi si želijo doseči svoje cilje pred kamerami vsega sveta. Pred kratkim so se že pojavili plakati IGIL (v Rusiji prepovedana organizacija, op. p.) z napovedjo terorističnih napadov po državi v dneh svetovnega prvenstva,« je še opozoril Mejtin, a tudi optimistično dodal, da verjame v sposobnosti vseh, ki se bodo lotili zahtevnih nalog na različnih področjih organizacije posameznih tekem in dnevnega utripa v mestih. Že zadnje izkušnje botrujejo njegovi vedrini: »V Moskvi se dobro spomnimo, kako so se obiskovalci pritoževali nad zmedo in dolgimi vrstami v Lužnikih ob izhodih z nedavne pripravljalne tekme med Rusijo in Argentino. Ker bomo naslednjič gostili Brazilijo, smo to težavo že odpravili.«

Opozorilo iz Marseilla

Seveda pa bi lahko nastale težave v primeru navijaških izpadov. Spomini z zadnjega nogometnega spektakla, evropskega prvenstva v Franciji pred dvema letoma, ostajajo, pretep ruskih in angleških navijačev v centru Marseilla je takrat zaradi odmevnosti vsaj za dan ali dva potisnil na stran dogajanja na zelenici. Incident, katerega posledice so občutili številni poškodovani, so poznavalci označili za najhujši na velikih tekmovanjih po letu 1998. Takrat, prav tako v Franciji, so na svetovnem prvenstvu razgrajali nemški huligani.



O tistih iz Rusije je bilo veliko slišati, a nikdar do tistega peklenskega dne na francoskem jugu se v takšni podobi na mednarodnem prizorišču niso predstavili. Predvsem pa so nogometni Evropi pokazali novo podobo razgrajačev – to še zdaleč niso bili rdečelični in opiti znanci, najpogosteje iz angleškega, nizozemskega in tudi nemškega prostora, ampak izjemno telesno pripravljeni posamezniki, izurjeni za posebne boje, tudi v protiterorističnih akcijah. V Rusiji jih poznajo kot navijače razgrajače najbolj priljubljenih klubov, denimo Spartaka, CSKA in Dinama iz Moskve ter Zenita iz St. Peterburga, z njimi so imeli že veliko opravka, na tujem pa moč in nevarnost teh agresivnih obiskovalcev komaj dobro spoznavajo. V Franciji se jim pred dvema letoma najprej niso mogli postaviti po robu, na nekaterih poznejših gostovanjih je bila pripravljenost policistov in varnostnikov že na višji ravni. Nazadnje tudi septembra lani pri nas, ko je Spartak igral tekmo lige prvakov v Mariboru. Osrčje starega mesta so zasedli gostje iz Rusije v rdeče-belih oblačilih. Tudi Jevgenij, dolgoletni novinarski kolega iz Moskve, mi je ob kosilu takrat pripovedoval, kako se boji, da bo moral poročati o nasilju rojakov, a k sreči se je zanj, za prireditelje in prebivalce drugega največjega mesta na Slovenskem takrat razpletlo bolj ali manj mirno. Niti domače Viole niti pripadniki Fratrije, največje Spartakove organizirane skupine, niso prestopili roba razgrajanja …

Kot na ZOI 2014: navijaški potni list

Glede varnostnih ukrepov gre v Rusiji pričakovati podobne ukrepe kot pred štirimi leti na zimskih olimpijskih igrah. Vsak obiskovalec bo imel tako imenovani »potni list navijača«, poleg katerega sicer ne bo potreboval vizuma za vstop v državo, a le z njim si bo lahko kupil vstopnico. Vožnje z vlaki bodo zanj po vsej državi brezplačne. Tako bo vsak gledalec posebej registriran, že zaradi države, ki se je že dolgo drži sloves o visoki stopnji nadzorovanja državljanov in obiskovalcev, pa ni mogoče pričakovati tako množičnega obiska navijačev in tudi potencialnih huliganov iz tujine kot kdaj v preteklosti, denimo prav nazadnje v Franciji leta 2016 ali deset let prej na nepozabnem spektaklu v Nemčiji.

»Če le pomislim na zadnji primer Sergeja Skripala in njegove hčere, kako sta se borila za življenje v nejasnih okoliščinah in medsebojnem obtoževanju britanskega in ruskega državnega vodstva, ali na divjanje vojaško izurjenih ruskih huliganov med zadnjim evropskim prvenstvom v Franciji, me niti malo ne mika pot na letošnje svetovno prvenstvo. Angleško reprezentanco sem spremljal na vseh velikih tekmovanjih od Italije leta 1990, tokrat me pač ne bo,« so v uglednem Guardianu pred dnevi objavili razmišljanje enega od navijačev nogometne izbrane vrste, ki ima privržence po vsem svetu, že več kot pet desetletij pa čaka na lovoriko. Huligani z Otoka so po številnih mestih Evrope in tudi po drugih celinah večkrat uprizorili »osvajalske pohode«, po odmevih iz njihove domovine pa so se tokrat prvič prestrašili tako prizorišča kot domačih razgrajačev.

Toda prireditelji vzneseno vabijo tuje goste, stavijo na slovansko gostoljubnost in napovedujejo, da se v deželi številnih kultur in zelo razgibane zgodovine s tako pisano paleto znamenitosti ter zelo zanimivo kulinarično ponudbo nikomur ne bo zgodilo nič slabega, če se bo seveda vedel v športnem in prijaznem duhu. Resda je iz vrst nekaterih agresivnejših navijaških skupin slišati napovedi o svetovnem prvenstvu kot lepi možnosti za pretepe, a Kostja, privrženec in redni obiskovalec tekem CSKA, tudi na tujem, je dejal: »Ko osvojiš vrh hriba, ti podviga ni treba ponoviti. Bil sem pred dvema letoma v Marseillu, a nisem sodeloval v pretepih. Toda kolikor poznam te naše razgrajače, vem, da so bili zadovoljni z doseženim in zdaj ne razmišljajo o nekem novem spopadu z Angleži. Tisti, ki bodo prišli iz tujine v Rusijo na prvenstvo, se nimajo česa bati.«​

»Kozmonavti« za varnost

Marsikdo pa se utegne bati strogih pogledov ruskih policistov. Tistim najbolj pripravljenim za preprečevanje neredov pravijo Rusi »kozmonavti«, ker nosijo tako čvrste čelade, kot so jih nekoč Jurij Gagarin, Aleksej Leonov, Boris Voljnov in drugi junaki nepozabnih vesoljskih poletov. Tako v ruskih športnih krogih kot v varnostnih se v pričakovanju velikega junijsko-julijskega spektakla nenehno prepletata spokojnost in zaskrbljenost. Marsikdo si ne beli las zaradi nevarnosti terorizma in navijaških razgrajanj, saj verjame ugledu in brezhibni pripravljenosti organov reda v Rusiji, toda skrbi prinašajo napovedi o velikem številu posameznikov, ki bi se lahko spopadli med seboj ali pa se lotili uničevanja gostinskih lokalov. Oleg Semjonov, pravnik in zelo dober poznavalec navijaške scene v Rusiji, je povedal: »Policisti in varnostniki imajo podatke o tistih, ki bi na tem prvenstvu lahko razgrajali. In takšnih ni sto ali dvesto, ampak veliko, veliko več.«

Ni dvoma, da nešteto ljubiteljev nogometne igre že prav nestrpno odšteva dneve do velike predstave z Messijem, Ronaldom, Lewandowskim, Müllerjem, Modrićem, Griezmannom ali domačim Dzagojevom, prireditelji pa ne spijo in se ne prepuščajo le sanjam o mojstrovinah z žogo. Vladimir Putin se je tako kot ob številnih velikih tekmovanjih v zadnjih letih podpisal tudi pod nogometno svetovno prvenstvo. In se tako kot državljani srečal z izzivom: Rusijo predstaviti svetu v lepi luči. Z jasnimi varnostnimi ukrepi, na videz nemotečimi, a v primeru težav vsekakor učinkovitimi.