Hrvati v boj s poškodbo Livakovića in ob slovesu Mandžukića

Podobno kot je v Stožicah štiritisočglava množica na sredin večer nestrpno pričakovala snidenje z nogometno reprezentanco, se zdaj navijači prav v deželi našega zadnjega tekmeca, torej na Slovaškem, veselijo današnjega spektakla. Sila zanimiv pa bo tudi za slovensko nogometno javnost, saj Kekovi fantje lovijo na lestvici kvalifikacijske skupine za SP tako Slovake kot Hrvate, s slednjimi se bodo pomerili v torek v Splitu.

V štirikotniku Slovenija-Hrvaška-Slovaška-Rusija ima na papirju hrvaška vrsta najtežji september: gostovala je v Moskvi (0:0), danes jo čaka še en zahteven preizkus v Bratislavi, v torek pa tekma s slovenskimi nogometaši, v kateri bo seveda prevzela vlogo favorita, vendar pa vselej tekme sosedov ohranjajo poseben prestiž. Kot v tistem, zdaj že oddaljenem aprilu 1997, ko sta se moštvi razšli brez zmagovalca – 3:3 (Boban 2, Prosinečki; Gliha 3). Toda do torka, pred katerim v Splitu predvsem napovedujejo dvoboj Hajdukovih napadalcev, domačega asa Marka Livaje in slovenskega reprezentanta Jana Mlakarja, je še nekaj dni, predvsem pa pred obema reprezentancama tekmovalna sobota.



Hrvaška bo tako danes igrala v Bratislavi na lepem novem nacionalnem štadionu, ki so ga pred dvema letoma komaj dobro odprli, pa so že kmalu morali uvesti posebne razmere zaradi koronavirusa, tako da so številne privlačne tekme morali igrati ob praznih tribunah. Danes bo na teh že drugače, toda vseh 22.500 sedežev le ne bo polnih. Približno 12.000 obiskovalcev pa naj bi drevi (20.45) vseeno poskrbelo za lepo ozračje.

Zadnja tuja zmaga prav na Slovaškem

Pripravilo ga je tudi ob zadnjem gostovanju Hrvaške na Slovaškem, septembra 2019 v Trnavi, ko je Dalićeva vrsta ob zmagi s 4:0 igrala tako prepričljivo kot v svojih najboljših trenutkih mundiala v Rusiji. Toda prav od te Trnave hrvaška reprezentanca na tujem ni zmagala niti ene tekme! Zato je alarm v naši južni soseščini že navzoč, ni mirnega spanca glede uvrstitve v Katar, kjer bi Hrvaška branila srebro. Moštvo zdaj deluje slabše, na igrišču ni Luke Modrića, njegovo vlogo bo tudi drevi prevzel Chelseajev Mateo Kovačić, naše južne sosede skrbi tudi, kdo bo zabijal gole. Omenjenega Livajo nekateri, zlasti v Dalmaciji, vidijo kot rešitelja, kvarnerski del nogometnega občinstva »ponuja« selektorju Antonia Čolaka, zdaj nogometaša Malmöja, sicer pa prvega strelca nekdanje Rožmanove Rijeke. Jasno je le, da odsotnosti Maria Mandžukića po njegovem slovesu od reprezentance v napadu ni preprosto zakrpati. Ta nekoč sijajni napadalec, strelec tako v finalu lige prvakov kot tudi svetovnega prvenstva, je prav včeraj uradno pomahal v slovo svoji nogometni poti. Najnovejšo težavo v hrvaški vrsti pa predstavlja poškodba mišice prvega vratarja Dominika Livakovića: v Moskvi je pred dnevni stisnil zobe, ni nujno, da bo nared tudi za današnji nastop.



Slovaška? V Ljubljani je navdušila s posamezniki, zlasti vodilni asi z izkušnjami iz serie A – Milan Škriniar, Stanislav Lobotka in Marek Hamšik – so delovali zanesljivo in ustvarjalno. Moštvo je bilo tokrat bolj napadalno kot na zadnjem euru, samozavesten je zdaj tudi edini slovaški strelec na tekmi Robert Boženik, saj pred tem v osmih reprezentančnih nastopil ni dosegel gola. Tudi njegova samozavest vliva upanje gostiteljem na tri točke proti svetovnim podprvakom ...