Ernesto Valverde tudi nekaj zna

Sinočnje tekme nogometne lige prvakov in zmage Borussie Dortmund, Lyona, Zenita, Ajaxa ter Chesleaja so bile krepko v senci dvobojev v Barceloni in Liverpoolu. Spektakla na Camp Nou in Anfiledu sta prinesla prvo veselje v domača tabora v tej sezoni »cahmpions league«.

Še lep čas po razburljivem dvoboju pred 86.141 navijači na Camp Nouu si je trener Interja Antonio Conte »razbijal glavo« in si govoril: »Zaslužili smo si več, zaslužili smo si več.« Ni bil daleč od resnice, toda Barcelona je kljub težavam na začetku sezone razkrila, da je samo še vprašanje trenutka, kdaj bo ujela formo in ritem, ki mu bodo težko kos še boljša moštva kot je bil Inter v »nastajanju«.



Barcelona je v drugi tekmi lige prvakov v tej sezoni ušla iz Contejevega »smrtnega objema« zahvaljujoč posamični kakovosti in sinoči tudi odličnega odziva nenehno kritiziranega trenerja Ernesta Valverdeja. V drugem polčasu je v 52. minuti potegnil skoraj zgodovinsko potezo, iz igre je potegnil Sergia Busquetsa, namesto njega pa v igro poslal hitrejšega in agresivnejšega Artura Vidala. Čilenec je sprožil tudi menjavo igralnega sistema iz 4-3-3 v 4-2-1-3 (v vlogo zadnjih zveznih igralcev je Valverde spremenil De Jonga in Arthurja), ki je dodatno moč dobil še po drugi menjavi, potem ko je Luis Suarez v 58. minuti že izenačil. V 66. minuti je neprepričljivega Francoza Antoinea Griezmanna (priznal je, da z Messijem ne govorita veliko) zamenjal rojak Ousmane Dembele.

Valverde je, kot so zapisali tudi njegovi večni kritiki v katalonskih medijih in tudi italijanski poročevalci s tekme, ukrepal zvito in taktično odlično. Z Vidalom za napadalno trojko je igra postala hitrejša, agresivnejša in prodornejša. Tudi Lionelu Messiju je odprla več prostora. Pa vendar; brez sinoči večji del tekme nerazpoloženega Argentinca popolnega zasuka ne bi bilo. Je že res, da je Suarez v 85. minuti razblinil vse Interjeve sanje o vsaj točki na štadionu Camp Nou, na katerem je Argentinec Lautaro Martinez v 3. minuti dosegel prvi Interjev gol po 46 letih, toda slalomska mojstrovina okoli Interjevih »vratic« (igralcev), ki jo je Messi izpeljal za podajo za Suarezov drugi gol, je bila vredna stoječih ovacij. Navijači Barcelone so čakali na malega velikega moža, ki je uvodni del sezone »celil rane«. Suarez je po letu 2016 šele drugič zabil dva gola v LP.



»Močno se bom potrudil, da bom našel pozitivne stvari, ker zelo trpim, ko izgubim. Odlično moštvo se po porazu domov nikoli ne vrne zadovoljna niti po odlični igri,« je med drugim razpredal Conte, ki je doma, v serie A, nanizal vseh šest zmag, v ligi prvakov pa Inter popeljal le do ene točke. V prvi tekmi v Milanu je 1:1 iztržil tudi češki prvak Slavia.

»Večji del tekme smo bili v igri, razliko v posesti žoge je delal tudi način igre. Mi smo igrali naprej in bolj neposredno. Verjetno je nekaterim mojim igralcem zmanjkalo tudi moči po napornem nizu tekem, toda še vedno imam občutek, da smo si zaslužili več,« je poudaril Conte.

Valverde je naposled ujel trenutek slave, ki pa se mu je v v gosposkem slogu izognil. »Zaradi igralcem smo bili boljši v drugem polčasu,« je zasluge za zasuk pripisal neposrednim izvajalcem na igrišču in izpostavil glavnega junaka Suareza.

»Če je bilo kaj čudežnega v Suarezovem golu, potem je bilo prav to, kar smo iskali. V zvezni vrsto smo imeli nadzor, toda potrebovali smo nekoga, ki se bo prebil med zgoščenimi linijami. Tudi za ceno manj zanesljive sredine, samo da smo prišli bliže tekmečevim vratom,« je strokovno pojasnil svoje taktične odločitve 55-letni Bask in si za tekmo ali dve prislužil nekaj miru.