Daljnosežne posledice za trg prestopov

Najvišje evropsko sodišče je odločilo, da nekateri predpisi Mednarodne nogometne zveze (Fifa) o prestopih nogometašev kršijo pravo EU in verjetno ovirajo prosto gibanje igralcev. To bi lahko imelo daljnosežne posledice za trg prestopov. Mednarodna zveza je v sporu o pravilih Fife o prestopih nogometašev doživela poraz pred najvišjim evropskim sodiščem. Nekateri predpisi kršijo pravo EU, je razsodilo sodišče Evropske unije (ECJ) v Luksemburgu. Ozadje je tožba, ki jo je vložil nekdanji francoski nogometaš Lassana Diarra. Sodišče je odločalo o primeru Diarraja, ki je zahteval odškodnino od Fife in belgijske nogometne zveze v sporu po prekinitvi pogodbe z rusko Lokomotivo leta 2014.

Diarra je 2013 prestopil iz madridskega Reala k Lokomotivi. Leto pozneje je brez upravičenega pravnega razloga enostransko prekinil pogodbo, kar je v svoji odločitvi ugotovilo tudi Mednarodno športno razsodišče (Cas) v Lozani. A Diarra je imel po odhodu iz Moskve težavo najti nov klub. Dogovor z belgijskim Charleroijem je bil tako rekoč sklenjen, a je bil klub pripravljen skleniti pogodbo z njim pod dvema pogojema: da ni solidarno odgovoren in da lahko igralca registrira.

Fifa v svojih pravilih namreč predvideva kazen tudi za klub, ki v svoje vrste pripelje nogometaša, ki je prekinil pogodbo brez upravičenega pravnega razloga, in klub je tudi finančno soodgovoren v odnosu nogometaša do nekdanjega kluba. V primeru Diarraja je šlo za dobrih deset milijonov evrov. Klub pa je lahko kaznovan tudi z večmesečno ali enoletno prepovedjo nakupa novih igralcev, če bi se izkazalo, da so nogometaša v prestop nagovorili.

Diarra pa se ni sprijaznil z veljavnim ustrojem, ampak je odšel na sodišče in od Fife zahteval odškodnino v višini šest milijonov evrov, ker ga Charleroi zaradi prestrogih pravil ni želel zaposliti. Sodišče v belgijskem Monsu se je obrnilo na sodišče EU z zahtevo, naj odloči o tem, ali pravilniki Fife preveč strogo omejujejo prost pretok delovne sile v EU.

Presegajo mejo

V petek je sodišče EU odločilo, da pravila Fife presegajo mejo. Ta so športnike in klube obremenile z znatnimi pravnimi, nepredvidljivimi in potencialno zelo velikimi finančnimi in pomembnimi športnimi tveganji, je sodišče zapisalo v sporočilu za javnost. Nekatera pravila bi lahko utemeljili s tem, da zagotavljajo določeno stopnjo stabilnosti igralcev v ekipah. Tukaj pa se zdi, da pravila presegajo to, menijo sodniki. Ta pravila ovirajo svobodo gibanja igralcev in omejujejo konkurenco med klubi, s čimer so v nasprotju s pravom EU, so še zapisali pri ECJ.

Lassana Diarra je razburkal nogometno dogajanje. FOTO: Bertrand Guay/AFP

Na eni strani lahko pravila Fife ovirajo svobodo gibanja poklicnih nogometašev, ki bi želeli razvijati svojo dejavnost tako, da bi delali za novi klub s sedežem na ozemlju druge države članice EU. Fifina pravila namreč tem igralcem in klubom, ki jih želijo zaposliti, nalagajo znatna pravna tveganja, nepredvidljiva in potencialno zelo visoka finančna tveganja ter velika športna tveganja, ki lahko skupaj ovirajo mednarodni prestop navedenih igralcev.

Na drugi strani je sodišče ECJ v zvezi s konkurenčnim pravom razsodilo, da je cilj spornih pravil omejiti ali celo preprečiti čezmejno konkurenco, ki bi lahko obstajala med vsemi profesionalnimi nogometnimi klubi s sedežem v EU, z enostransko zaposlitvijo igralcev, ki imajo pogodbo z drugim klubom, ali tistih, za katere se trdi, da so jim pogodbo o zaposlitvi prekinili brez utemeljenega razloga (angl. just cause).

Bosman 2.0

V zvezi s tem so pri ECJ opozorili, da ima možnost konkuriranja z zaposlovanjem že usposobljenih igralcev ključno vlogo v sektorju profesionalnega nogometa in da so pravila, ki to obliko konkurence na splošno omejujejo z določitvijo razdelitve delavcev med delodajalce in z zaprtjem trgov, podobna sporazumu o neprevzemanju igralcev, so zapisali pri ECJ. Sodišče je še navedlo, da se ta pravila – kar bo moralo preveriti pritožbeno sodišče v Monsu – ne zdijo nujna ali potrebna.

Belgijsko sodišče mora zdaj odločiti o konkretnem primeru in uveljaviti zahteve sodišča EU. »Na nek način je afera Lassane Diarraja afera Bosman 2.0,« je dejal nogometašev belgijski odvetnik Jean-Louis Dupont, ki je bil leta 1995 vpleten tudi v primer nogometaša Jean-Marca Bosmana. Primer Bosman je športnikom zagotovil menjavo sredine brez odškodnine po izteku pogodb, odpravil pa je tudi kvote za tuje igralce v klubih.