Celje v formi, Olimpija utrujena

Po včerajšnji prvi tekmi 12. kola prve SNL sta Krško in Rudar ohranila svoja položaja na dnu. Maribor se lahko še utrdi na vrhu lestvice. Danes bo gostitelj lokalnega derbija z Aluminijem, še prej se bodo Domžale poskušale oddolžiti Muri za visok poraz v Murski Soboti. Večerna tekma v Celju bo najbolj vznemirljiva, tam gostovala bo Olimpija. Zadnja tekma bo jutri v Kranju.

Domžale: Domžale – Mura (2:2): Le tri dni so bili domžalski obrazi nasmejani po zmagi v Krškem. V Velenju so v pičlih treh minutah porušili, kar so ustvarjali 85 minut. Toda rezultatska nihanja so le del domžalske poti v tej sezoni, ki ima čudne selektivne poti. Selektorji so se za pomoč obrnili na stare znance in povratnike iz tujine: Slobodan Vuk, Ruben Belima, Matej Podlogar, Dejan Lazarević. Vsi so napadalno usmerjeni igralci, ki so se pridružili Agimu Ibraimiju, Tončiju Mujanu, Shamaru Nicholsonu. Mladih ni več. V prevodu to pomeni, da so se ustrašili, da bi se jim v tej sezoni iz nog izmuznila Evropa. Strah je bil po malem upravičen, saj ima tudi Mura v znanju in pozitivnem vzdušju močni orožji. Ne bi bilo presenečenje, če bi se domžalska kriza nadaljevala. A tudi ne, da bi bila Mura v gosteh spet krotka in nebogljena.



Maribor: Maribor – Aluminij (2:1): Zaušnice so dobrodošle, če ne pustijo preglobokih ran. Kako boleča je bila soboška, bodo vijolični razkrili z bližnjimi sosedi iz Kidričevega. Ti še kar vztrajajo v vrhu in kažejo igralni pragmatizem, značilen za izkušena in dobro vodena moštva. Študiozni trener Oliver Bogatinov se raje drži pravila, da ni dobro izzivati nesreče, če nima na voljo ustreznih adutov. Mariborski trener Darko Milanič si doma ne more privoščiti evropskega pragmatizma, marveč izključno igro za navijače, čim več golov, čim manj stresnih razpletov in ohranjanje duševnega miru. Vijolični ga potrebujejo, da bodo konec meseca dočakali Olimpijo, kot je treba.



Celje: Celje – Olimpija (1:3): Zoran Barišić je začel spoznavati tudi Olimpijino temnejšo plat, ko ni zmag in igre. Toda pomembnejše je, da bo imel občutek za izbiro enajsterice in primeren trenutek za menjavanje. Ne bi bilo slabo, če bi imel še kakšno drugo taktično različico in ne le 4-2-3-1. Očitno tudi je, da ima Rok Kronaveter nekaj težav s sapo, utrujenostjo, prav tako Andrej Vombergar in Matic Črnic. Toda kader je širok, v ozadju svoj trenutek sreče z vse manj potrpljenja čaka napadalec Ivan Lendrić, pa še kakšen fant bi se našel, ki ni zadovoljen s svojim statusom. Celjani so v najboljši formi in tudi taktično zreli ter pragmatični. Kombinacija obojega je znova izpostavila usodno odvisnost od Rudija Vancaša Požega. Brez njegovih golov bi bili Celjani krepko zadnji, Belokranjec je zabil zadnje tri gole za 7 točk. Barišić vsaj ve, komu je treba omejiti prostor in ga onemogočiti v svoji ustvarjalnosti in gibljivosti.



Kranj: Triglav – Gorica (nedelja, Darjan Kovačič, 15.30): Kranjčani so iz najhujšega. Zdaj vedo, da zmorejo tudi zmagovati in ne le upati na srečo in slabo dnevno formo tekmecev. Resda še niso moštvo, ki lahko s samozavestjo napade in to najbrž nikoli ne bodo, toda z vsako tekmo so bolj izkušeni in samozavestni. Poraz ne bi bil tragedija, pa čeprav je Gorica moštvo, ki je Kranjčanom prinesla največ točk. Z manjšo opombo: v Novi Gorici.