Umrl je košarkar Marjan Kandus, z reprezentanco je osvojil evropsko srebro

V visoki starosti 92 let se je iztekla življenjska pot Marana Kandusa, košarkarja in po koncu športne kariere bančnika, kar je opravljal vse do upokojitve. Kot košarkar je bil eden od četverice Slovencev – ob Ivu Daneuu, Borisu Kristančiču in Mihi Lokarju – pri jugoslovanski košarkarski reprezentanci, ki je na olimpijskih igrah v Rimu leta 1960 zasedla 6. mesto, leto pozneje pa se je s soigralci v Beogradu veselil srebrne kolajne na evropskem prvenstvu.

Bil je Mariborčan, letnik 1932, sicer pa dolgoletni član Olimpije oziroma še znamenite AŠK (Akademski športni klub) Olimpije. Kot je navedeno ob predstavitvi njegove biografske knjige Marjan Kandus: Spominjam se, ki jo je pripravil z Andrejem Blatnikom in jo je predlani izdal Kulturni center Maribor, je s košarko začel že v rojstnem mestu. Kot gimnazijec je začel igrati za domači klub Branik.

Leta 1952 je maturiral na mariborski I. gimnaziji in odšel na študij ekonomije v Ljubljano. Ves čas študija je aktivno igral košarko, kot član jugoslovanske državne reprezentance se je udeležil številnih velikih tekmovanj, od mediteranskih iger in evropskih prvenstev, do olimpijade in svetovnega prvenstva. V tem času je tudi prvič potoval čez meje Evrope, na daljni vzhod, na Kitajsko.

Bančnik z mednarodno kariero

S koncem študija je končal tudi svojo profesionalno košarkarsko kariero in dobil mesto v Adrii Avioprometu. Takrat še ni bilo brniškega letališča, slovenski letalski prevoznik pa je že začenjal leteti po vsem svetu, v Kanado, ZDA, v Brazilijo, na bližnji vzhod, v Indonezijo in drugam.

Leta 1966 se je z družino preselil v New York, kjer so ostali pet let, potem pa ga je Niko Kavčič prepričal, da se je vrnil v Ljubljano in sedel na mesto njegovega pomočnika v Ljubljanski banki. To je bil čas, ko je Ljubljanska banka iz majhne hranilnice postala močna banka z mednarodnim ugledom.

Kandus je bil odgovoren za pridobivanje kreditov, angažiran je bil pri izgradnji nuklearke v Krškem. Kasneje je odprl pisarno Ljubljanske banke v Londonu, še kasneje v Frankfurtu. V svetu bančništva je ostal vse do upokojitve, nazadnje je bil direktor banke Creditanstalt Ljubljana.