Srbi pri Luki Dončiću enotni: na pol je naš

Beograd se danes zbuja v šampionsko jutro. Mesto je dobilo to, o čemer je sanjalo – minuli teden je bil košarkarska prestolnica Evrope zaradi zaključnega turnirja evrolige, na katerem so se za naslov prvaka pomerili turški Fenerbahče, Real Madrid, moskovski CSKA in litovski Žalgiris. Vse poti so vodile na sotočje Donave in Save, kjer so na svoj račun prišli tudi ljubitelji slovenske košarke, predvsem pa oboževalci in goreči privrženci Luke Dončića.
 

Beograd zajela dončićmanija

Devetnajstletni čudežni deček je zbrane pozdravljal na vsakem koncu Beograda. Njegova fotografija je krasila beograjsko Štark Areno, Dončić je bil tisti, ki je vabil s plakatov na petkove in nedeljske tekme. Dončić je bil tisti, ki je polnil časopisne stolpce in vrstice. Visokonakladni dnevnik Blic je včeraj zapisal takole: Željka Obradovića lahko ustavi samo Dončić. Beograd ne skriva, tudi Srbijo je zajela dončićmanija. »Iz Slovenije ste? Vzeli ste nam Luko Dončića. Težko bom to pozabil. A sem vesel, ko ga vidim, kako igra, kako uživa. Pa saj pol Luke Dončića bo vedno srbskega. Njegov oče in njegova družina so naši,« nam je varnostnik na vhodu v dvorano na hitro odčital lekcijo iz družinskega debla družine Dončić. »Jaz sem vaterpolist, igral sem za Crveno zvezdo, a navijam za Luko Dončića, ker je zvezdaš,« se je pohvalil tudi taksist, ki mu vaterpolo ni dal kruha, zato je pristal za volanom.



V Beogradu v teh dneh tako rekoč ni bilo kotička, kjer se ne bi govorilo o Luki. Realno. Drugo meji na iracionalno ... Skupna točka pa: Beograd. Kakor da je nekdo tam zgoraj hotel, da se vse vrti okoli tega magičnega mesta. Novinarski kolega Igor Đurović je ta konec tedna obujal spomine na Lukovega očeta Sašo Dončića, ko je še igral pri Olimpiji, Đurović je bil pomočnik Lada Gorjana. Nekdanja skupna država je šla k vragu, Dončići pa so hitro zapustili Slovenijo. Tudi tega dne se Đurović spomni. Prav tako iger in treningov Saše Dončića v dresu Crvene zvezde. Sale je igral za mladinsko jugoslovansko reprezentanco na evropskem prvenstvu. Potem pa se je zaradi ljubezni (Lukove mame Mirjam) vrnil v Slovenijo, kjer si je ustvaril družino. Navdušenje nad Zvezdo je Sale prenesel tudi na sina, ki je že pred časom dejal, da bi rad nekoč zaigral za rdeče-belo zasedbo.


 

Prvi Turek žalosten, ker NBA slabi Evropo

»Luka je izjemen, v zadnjih 20 letih Evropa ni imela takšnega košarkarja. Prej sta bila Dražen Petrović in Dejan Bodiroga ... Luka je izvrsten. Ste gledali polfinale evrolige proti CSKA? Dončića je bil na vseh koncih igrišča. Zadeval je, skakal, podajal ... Žal mi je, ker gre v ligo NBA, evroliga bo zdaj zelo osiromašena,« je za Delo razmišljal Mirsad Türkcan, prvi Turek v ligi NBA, izjemen evroligaški igralec, danes pa lastnik agencije Istbasket. »Zakaj je liga NBA tako močna? Preprosto, imajo veliko denarja, precej več kot mi v Evropi. Zato je Evropa postala ekspozitura NBA, ki pride in vzame, kar si želi. Šef evrolige Jordi Bertomeu in ekipa bodo morali razmisliti, kako bi lahko to rešili. Nekaj pa bo treba storiti, da se mladi igralci dlje zadržijo pri nas,« nadaljuje Türkcan, ki se je rodil leta 1976 v mestu Novi Pazar kot Mirsad Jahović, potem pa odšel v Anadolu Efes. »To je dokaz, da se lahko tudi v Turčiji razvijejo vrhunski igralci. Meni je to uspelo, pa še nekaj fantom, ki so prišli tako mladi. Verjamem, da bi bil Luka uspešen tudi, če bi pri 13 letih namesto v Španijo odšel v Turčijo,« je še dodal naš sogovornik.


 

V Srbiji ga vsi spoštujejo

V Beogradu smo se srečali tudi z Miljanom Grbovićem, ki zadnji dve leti dela v slovenski reprezentanci, skrbi pa za kondicijsko pripravo. »Mali, pa ne zamerite mi, ker uporabljam takšen izraz, je res odličen. Spomnim se, kako ga je Goran sprejel, Luka ga spoštuje, vpijal je vse Dragićeve nasvete,« začne Grbović, ki pravi, da se Luka niti v reprezentanci ni obnašal zvezdniško. Še več: vedno je bil željan pomagati, pa naj si bo to soigralcem ali pa komu iz štaba. Vse okoli sebe pa je navduševal s svojo igrivostjo. »Včasih ga je bilo treba nagnati s terena, da ni več metal s sredine. Ko smo snemali oglase, sem ga pospremil v senco, da ni bil na soncu. A je hitro našel priložnost, da je bil spet skupaj s Klemnom Prepeličem, s katerim sta uganjala vragolije. Luka je zrel človek, da bo le zdrav. Daleč bo prišel,« je sklenil Grbović.

»Luka je zunajserijski talent in pojava. Na vse na parketu odgovarja z rutino in zrelostjo. Navijači Crvene zvezde ga imajo tako in tako radi, druga polovica pa ga tudi sprejema, kot da je vsaj na pol naš. Že zato, ker se konča njegov priimek na -ić. A tudi če bi bil stoodstotni Slovenec, bi ga imela Srbija rada. Ker mi spoštujemo kakovost in zunajserijske košarkarje. To pa je Luka že danes,« je svoje misli strnil Vuk Stefanović, ki je v teh dneh v Beogradu bedel nad izvedbo evroligaškega mladinskega zaključnega turnirja.