V nadaljevanju preberite:

Ko moštvu ne gre, je (upravičeno ali ne) prvi na udaru njegov glavni zvezdnik. Luka Dončić se tega zaveda in z veseljem prevzame krivdo tudi, ko za to ni nobene potrebe, zato je prav, da ob velikih zmagah, kot je bila Dallasova s 122:84 na četrti tekmi finala, prevzame tudi levji delež slave in zaslug. Misija za Luka in soigralce ostaja enaka, igralci na robu prepada razmišljajo le o naslednji stopnički, ne o končnem cilju, ki se še vedno zdi nedosegljiv. Ali pa tudi ne, v noči na torek bo jasno, če ima Dallas prave možnosti za zasuk, ali pa je Boston preračunljivo želel naslov prvaka slaviti pred svojimi navijači.

V zadnjih dneh so analitiki, komentatorji in nekdanji igralci v ligi NBA kar tekmovali, kdo bo bolj ostro okrcal Dončića zaradi igre v obrambi, ga označil za telesno slabo pripravljenega, marsikdo je podvomil tudi o tem, če je Luka res pravi superzvezdnik lige. Takšne so pač zakonitosti ameriške medijske sfere, redkokdo še pomni, kako so manj kot mesec dni nazaj po odličnih predstavah proti Minnesoti Dončića kovali v zvezde.