Če že ne moremo na SP, pripeljimo k nam kvalifikacije za OI

Ljubljana – Nekdanja lepa parola, kakšna čast je braniti državne barve, je zaradi nesmiselnega ustroja kvalifikacij za SP 2019 povsem izgubila smisel. V številnih reprezentancah so morali zaradi odsotnosti najboljših stopiti v ospredje mladi, brezposelni ali manj kakovostni starejši košarkarji, ki ne morejo navdušiti z ničemer, razen z voljo. V slovenski zato ne manjka takšnih, ki bi najraje videli, da bi se vse skupaj končalo že v nedeljo. Toda februarja morajo še v Turčijo in nato gostiti Ukrajino.

V nasprotju z vsako športno logiko je, da je na dosedanjih desetih kvalifikacijskih tekmah zaradi različnih razlogov igralo za Slovenijo kar 24 košarkarjev, na vseh le Vlatko Čančar in Matic Rebec. Prav tako bode v oči, da je moštvo uprizorilo najboljše predstave v prvih treh kolih ob zmagah nad Belorusijo v Stožicah in Črno goro v gosteh ter ob tesnem porazu s Španijo v Burgosu. Od tedaj ni več doseglo zmage in ni zmoglo prikazati napredka. V vsakem ciklu se je namreč zbrala močno spremenjena zasedba, ki je imela le simbolične možnosti za uigravanje. Ob zadnjem zboru so se iztrgali iz svojih klubov za osem dni, a skupaj opravili le pet treningov, na katerih so lahko le preleteli taktične osnove in si raztegnili utrujene mišice. Za »nagrado za zvestobo« pa je iz vseh vetrov zbrana ekipa izgubila v Ukrajini z 28 točkami razlike in drugi polčas z Latvijo z -22.

»Ne glede na končni rezultat sem zadovoljen s tem, kar so fantje prikazali proti Latviji. Razumeti moramo, da so v vsakem ciklu igrali drugi košarkarji, ki se jim pozna sleherni skupni trening. Pred tekmo v Ukrajini smo le enkrat vadili igro 5:5 in nato ob vrnitvi v Ljubljano še enkrat, pa je bila razlika že očitna. Pravi pokazatelj našega dela bi dobili, če bi se lahko za mesec dni zaprli v dvorano in nato videli, kaj lahko dosežemo,« ocenjuje selektor Rado Trifunović, ki je bil v minulih mesecih tarča ostrih kritik, čeprav je njegovo poslanstvo nemogoče oceniti zaradi številnih »višjih sil«. Jasno je le, da še zdaleč ni lahko.
 

Prvič v takšnem položaju

»Vse prevečkrat so naši fantje slišali, da Slovenija igra v kvalifikacijah z rezervnim moštvom, kar je vplivalo na njihovo samozavest, saj marsikdo že v klubu nima želene vloge. Reprezentanca še nikoli ni bila v takšnem položaju, vedno smo imeli izkušeno jedro, v katero sta se vključila eden ali dva mlajša. Goran Dragić se je učil ob Jaki Lakoviču, Rašu Nesteroviću, Matjažu Smodišu in drugih asih, zdaj pa smo morali vreči v vodo enajst mladih ob Edu Muriću, ki nima kluba in ni v pravi formi,« dodaja Trifunović, ki se bo februarja soočil s podobnimi razmerami. Velike težave se izbrani vrsti obetajo tudi v kvalifikacijah za naslednje EP, saj se bodo odvijale v štirih ciklih, novembra 2019, februarja in novembra 2020 ter februarja 2021. V njih bo sodelovalo 32 reprezentanc, na eurobasket pa se jih bo uvrstilo 24, torej prve tri iz vsake od osmih skupin.

Po izgubi možnosti za uvrstitev na SP je pod velikim vprašajem tudi slovenski nastop na OI 2020, saj bodo na kitajskem mundialu podelili sedem olimpijskih vstopnic, ena pa je rezervirana za gostiteljico iger Japonsko. O preostalih štirih moštvih bodo odločili štirje dodatni kvalifikacijski turnirji, ki se jih bo konec junija in v začetku julija 2020 udeležilo 24 moštev, 16 s SP in osem z vabilom FIBA, a le dve iz Evrope. Zato vodilni možje Košarkarske zveze Slovenije resno razmišljajo, da bi enega od turnirjev gostili pri nas.

»Vemo, da imamo precej možnosti, saj smo evropski prvaki, pred petimi leti smo se izkazali kot prireditelji EP in imamo enega največjih zvezdnikov svetovne košarke Luko Dončića. Pri FIBA se dobro zavedajo, kaj Luka pomeni na azijskem trgu, prav tako pa menim, da bi imeli z njim in z drugimi asi, ki sredi poletja nimajo klubskih obveznosti, precej možnosti za prvo uvrstitev na OI. Seveda moramo pretehtati še finančni vidik takšnega dogodka, med drugim pristojbino za FIBA, ki pa bo v primerjavi z EP precej nižja,« meni generalni sekretar KZS Rašo Nesterović.