Ko je zmanjkalo centrov, se je pojavil Blums

Latvijski košarkarji so prispeli v Stožice kot nesporni favoriti. Kljub odsotnosti največjih zvezdnikov so se lahko zanašali na večji nabor izkušenih mož, o njihovi kakovosti pa so pričale tudi tri zmage prednosti pred vse bolj zdesetkano Slovenijo, ki so jih spodbujale v boju za eno od prvih treh mest v kvalifikacijski skupini I in uvrstitev na SP 2019. Svoje prednosti so znali unovčiti tudi na parketu, a šele po zaostanku 17 točk ob polčasu.

»V prvih dveh četrtinah smo prevladovali, drugi polčas pa smo izgubili z 22 točkami razlike. To je bila tudi posledica naše prisilne strategije. Ostali smo namreč brez centrov, saj sta zaradi petih osebnih napak morala z igrišča Urban Durnik in Jan Kosi, zato smo morali vedno bolj ožati obrambo. Poskusili smo vse, a smo se utrudili in Latvijci so znali izkoristiti. Zadevali so neverjetne mete in z izkušnjami znali pripeljati tekmo do konca. Toda borili smo se po najboljših močeh in na koncu nam je zmanjkalo le nekaj malenkosti,« je ocenil slovenski kapetan Edo Murić po sedmem zaporednem porazu v kvalifikacijah.

V njegovih besedah ni bilo čutiti razočaranja. Pred začetkom tekme je namreč grozilo, da se bo reprezentanca po dokončni izgubi možnosti za preboj na mundial prepustila malodušju. Toda moštvo, ki je na vsakem igralnem mestu pogrešalo svoje največje in najvišje adute, se je srčno želelo odkupiti za polom v Ukrajini, pa čeprav ni krivo za bolečo praznino po zmagoslavju na lanskem EP.

V dvoboju, v katerem sta izstopala najnižja v obeh zasedbah, v domači Matic Rebec, v gostujoči pa Janis Blums, je slovenska ekipa poskusila preseči številne omejitve z energičnim navdihom. Kljub porazu je zadovoljila skromno zapolnjene tribune, ki so močno spominjale na tekme Petrola Olimpije. A takšna je realnost slovenske košarke, če odštejemo ducat mojstrov, ki so neslavni poskus preboja med 32 najboljših reprezentanc na svetu (12 iz Evrope) spremljali iz tujine.
 

Zadnje upanje pri 70:70

Slovenija je na lanskem EP ustavila Latvijo v imenitnem četrtfinalnem dvoboju, včeraj pa ni prav veliko manjkalo, da bi ji še enkrat prekrižala račune in močno zmanjšala njene možnosti za pot na Kitajsko. Od prve minute sta odločno potegnila Rebec (na koncu 2:7 za dve točki, 7:12 za tri, prosti meti 2:2, 6 skokov in 7 asistenc) in Murić, v ospredju neizkušene čete so gledalci pogrešali le še Vlatka Čančarja, ki je prvič zadel iz igre šele v 36. minuti ter slednjič metal 2:11 in zbral le 2 skoka. V drugi četrtini pa so se navzoči že potihem začeli veseliti zmage, saj je Slovenija ta del tekme dobila s 24:9, njena igra pa je bila navzlic pomanjkanju organizatorjev in centrov precej bolj raznovrstna.



Latvijci so do tedaj izkoristili so le zelo omejen del tehničnega in taktičnega spektra, ki ga omogoča košarka, povečini so se zanašali na mete za tri točke. V prvem polčasu so kar 24-krat poskusili doseči trojko in zadeli šestkrat, v istem času pa so za dve točki metali 4:10. Toda pri svojem slogu so vztrajali in počasi začeli žeti sadove po Blumsovi zaslugi. Izkušeni 36-letni branilec ruske Parme je na lanskem eurobasketu dosegel proti Sloveniji le tri točke, pred mesecem dni v Rigi šest, in tudi v Stožicah je imel zanimivo krivuljo. V uvodni četrtini sploh ni igral, v drugi je dosegel tri točke, v preostanku tekme pa 25 in na koncu metal za tri točke 6:10. Po treh četrtinah je Latvija zaostajala le še za štiri točke, v 34. minuti prevzela vodstvo z 68:62 in prebrodila krajše Čančarjevo vstajenje za znižanje na 70:70, ko se je Blums po nekaj trenutkih oddiha vrnil v igro.

»Nismo ga mogli zaustaviti, zadeval je zares težke mete. Škoda, saj smo za razliko od tekme z Ukrajino dobro začeli, zmage pa so nas stale črne minute v drugem polčasu,« je poudaril Rebec, ki je krepko prekosil svoj najboljši strelski dosežek v kvalifikacijah, 14 točk s tekme v Belorusiji.

Druga izida v skupini I – Španija : Ukrajina 72:68, Črna gora : Turčija 71:66; vrstni red: Španija 8:2, Turčija 7:3, Latvija in Črna gora po 6:4, Ukrajina 5:5, Slovenija 2:8.