Že pred Pireneji je Roglič začel ofenzivo

Carcasonne – Sobotna in nedeljska etapa v gorah Centralnega masiva sta bili kot nalašč za ubežnike, a tudi v glavnini favoriti niso počivali. Na sklepnem vzponu 14. etape se je Primož Roglič prvič na tem Touru odločil za napad, s silovitim tempom si je prislužil nagrado za kolesarja dneva in od vodstva Gerainta Thomasa odškrtnil nekaj sekund.

V soboto smo spremljali dirko v dirki, tako med ubežniki kot kasneje med favoriti pa je odločal tri kilometre dolg zadnji vzpon na Cote de la Croix Neuve, kjer je naklon večkrat presegel 10 odstotkov. Prav na takšnih cestah je Roglič skoraj nepremagljiv, kar je pokazal tudi tokrat. Najprej je v ospredju Omar Fraile v razburljivem zaključku tik pod vrhom vzpona prehitel Jasperja Stuyvena in prvič slavil na rumeni pentlji, nato je na vrsto prišel še Roglič.

Na začetku vzpona nihče od favoritov ni želel napasti Skya, tempo pa ni bil prav visok, zato je stvari v svoje roke vzel kar kapetan Lotta in se sam odpeljal naprej. Njegovemu pospešku ni uspel slediti nihče, razliko je naredil na strmih odsekih in jo na bolj položnih tudi obdržal, ciljno črto je tako prečkal osem sekund pred Froomom, Dumoulinom in Thomasom, Bardet je izgubil še 15 sekund več.


 

Nihče ni napadal, zato je poizkusil on

»Ekipa me je pripeljala v dober položaj pred vzponom, kot smo se tudi dogovorili. Nihče ni napadal na začetku vzpona, mislil sem, da so mogoče vsi preveč utrujeni, da bi poizkusili, zato sem šel v napad jaz, tudi zato, da vidim, kje v tem tenutku stojim. Na takšnem vzponu ni pretirane razlike, če se voziš v ospredju ali v skupini, bilo je težko za vse,« je po etapi povedal Roglič, nato pa zaključil: »Želim končati čim višje v skupnem seštevku, tudi z osmimi sekundami moram biti zadovoljen, vedno je bolje pridobiti kot izgubiti osem sekund.«

Roglič je tako prvič na tem Touru tekmecem pokazal zobe. Do sobotnega popoldneva je poizkušal le slediti tempu najboljših v gorskih etapah, kar mu je odlično uspelo, a si je marsikdo želel, da bi bil Slovenec nekoliko bolj agresiven. Tokrat se ni ustrašil slovitih imen ob sebi in v zaključnih treh kilometrih prikazal najboljšo vožnjo na rumeni pentlji, vzpon na Cote de la Croix Neuve je premagal v devetih minutah in desetih sekundah, bil je le sedem sekund počasnejši kot Marco Pantani in Miguel Indurain leta 1995, popravil je tudi dosežek Lanca Armstronga iz leta 2005.



Po doslej prikazanem sodeč se prva peterica Rogliču težko izmuzne, povsem dosegljiv je tudi še oder za zmagovalce, a bo Dumoulina, Frooma ali Thomasa zelo težko izriniti s stopničk. V tretjem tednu dirke se lahko zgodi marsikaj, to je za Rogliča povsem neraziskan teren, saj se še nikoli ni tri tedne skupaj boril za visoko mesto v skupni razvrstitvi, zato v izjavah in napovedih ostaja previden.
 

Danes na vrsti dan premora

Tudi nedeljska etapa se je končala s spopadom ubežnikov. Zadnji vzpon prve kategorije je bil na sporedu že več kot 40 kilometrov pred ciljem, nato je sledil dolg spust in 10 kilometrov ravnine do cilja v Carcasonneju. V glavnini večjih napadov ni bilo, poizkusil je le Dan Martin, ki je v soboto izgubil skoraj dve minuti zaradi počene zračnice tik pred ciljnim vzponom, a je glavnina s Skyem in tudi Primožem Rogličem Irca na spustu ujela.

V šprintu za zmago je bil še drugi dan zapored najboljši kolesar Astane, Omarja Fraileja je nasledil Danec Magnus Cort Nielsen, ki z Jonom Izagirrejem in Baukejem Mollemo v hitrem zaključku ni imel večjih težav. Astana je na tem Touru zelo agresivna, kar se ji je ta konec tedna obrestovalo z dvema zmagama, le od boja Jakoba Fuglsanga za visoko mesto v skupnem seštevku je pričakovala nekoliko več.



Roglič je tako dočakal drugi prosti dan brez smole, brez slabega dne in očitno v vse boljši formi, ki jo bo v zadnjih šestih etapah še kako potreboval, saj se že v torek začenja trojček težkih etap v Pirenejih.