V dopinški aferi, ki je izbruhnila na lanskem svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v Seefeldu in so jo poimenovali »Operacija aderlass« (krvavitev), se vnovič pojavlja ime slovenskega kolesarskega delavca
Milana Eržena. Nemška tiskovna agencija (DPA) poroča o nadaljevanju sodnega procesa v Münchnu in Erženovem poskusu, da bi sodeloval z glavnim obtoženim erfurtskim zdravnikom
Markom Schmidtom.
Kot je v petek na sodišču povedal eden od preiskovalcev, je Schmidt na zaslišanju razkril, da je Eržen skušal vzpostaviti sodelovanje z njim. »Želel si je poslovni odnos,« je dejal preiskovalec, ki pravi, da se je Eržen pozanimal o »napravi« za pripravo oziroma obdelavo krvi. O tem so lani že poročali v francoskem časniku
Le Monde, kar pa je Eržen, ki zdaj deluje v kolesarski ekipi Bahrain McLaren, takrat zanikal.
Preiskovalec, ki je na zaslišanju sodeloval dvakrat, je na sodišču pričal, da je bil Schmidt tisti, ki naj bi zavrnil sodelovanje. Obenem je razvpiti zdravnik povedal, da je skušal Eržen z njim vzpostaviti stik tudi pozneje preko telefonskega sporočila, na katerega pa ni odgovoril.
Navedbe proti Erženu v zvezi z domnevnimi nezakonitimi dejavnostmi so že maja letos za neresnične in neutemeljene označili tudi v njegovi ekipi. A mediji po Evropi so nadaljevali z obtožbami in predvsem med kolesarsko dirko po Franciji letos pogosto namigovali na morebitno povezavo med Erženom ter slovenskima kolesarskima asoma
Primožem Rogličem in
Tadejem Pogačarjem.
Tudi Erženov odvetnik
Blaž Tomažin Bolcar je pred meseci poročanje tujih medijev za
STA označil za dokazano napačno, saj Eržen po njegovih navedbah nikoli ni bil v preiskavi Mednarodne kolesarske zveze (UCI) niti münchenskega in innsbruškega tožilstva, ki preiskujeta primer »aderlass«.
Med dopinškimi goljufi tudi Božič in Koren
Avstrijski in nemški policisti so med nordijskim SP v Seefeldu razkrinkali združbo, ki je bila vpletena v krvni doping. Potrdili so vpletenost najmanj 23 športnikov iz osmih držav. Osrčje zgodbe sestavlja omenjeni nemški zdravnik za športno medicino, ki mu grozi zaporna kazen od enega do 10 let.
Blaž Tomažin Bolcar, odvetnik Milana Eržena, je danes odgovoril z naslednjo izjavo za javnost: »Med letoma 2013 in 2016 Milan Eržen ni opravljal nobene funkcije v kolesarstvu. Tekstovno sporočilo (SMS) iz leta 2014 dr. Schmidtu tako nima nobene povezave s kolesarstvom. Nadalje med Erženom in Schmidtom nikoli ni prišlo do kakršne koli oblike sodelovanja in nikoli nista vzpostavila odnosa – ne poslovnega ne osebnega. Milan Eržen tudi nikoli ni imel kakršne koli povezave s Primožem Rogličem ali Tadejem Pogočarjem. Zakaj prihaja do tovrstnega pretencioznega poročanja tujih medijev, ki jih povzemajo nekateri slovenski mediji, lahko samo ugibamo. Najverjetneje pa jih je mogoče prepoznati kot poskus relativizacije uspehov slovenskega kolesarstva v zadnjih letih.«
Schmidt naj bi z najmanj četverico pomočnikov med letoma 2011 in 2019 različnim športnikom pomagal predvsem s prepovedanimi transfuzijami krvi. Sodeloval je tudi z nekaterimi slovenskimi športniki. Zaradi povezav v aferi so pristojni pri UCI kaznovali slovenska kolesarja
Boruta Božiča in
Kristijana Korena z dveletno prepovedjo nastopanja. Na seznamu je po poročanju tujih medijev še tretji in doslej še neimenovani slovenski kolesar.
Med športniki, ki so jih ujeli v operaciji Aderlass, so bili še nekateri znani kolesarji, kot so Nemec
Danilo Hondo, Italijan
Alessandro Petacchi, Hrvat
Kristijan Đurasek, jedro osumljenih sodelovanja z zdravnikom pa so sestavljali smučarski tekači na čelu z Avstrijcem
Johannesom Dürrom, ki je dobil 15-mesečno pogojno zaporno kazen. Med njimi pa so bili tudi Kazahstanec
Aleksej Poltoranin ter Estonca
Karel Tämmjarv in
Andreas Veerpalu.
Afero so primerjali tudi z dopinškim škandalom v Španiji, pred 14 leti razkrito zgodbo o sistematičnem dopingu v kolesarstvu, kjer je imel glavno vlogo španski zdravnik
Eufemiano Fuentes. Vzporednic je res veliko. V obeh primerih je šlo za doping z menjavanjem lastne krvi, pri čemer športniku odvzamejo tudi po liter krvi, ki se jo spravi in shrani z zamrzovanjem.
V primeru Fuentes je španska policija maja 2006 našla prek 200 pripravljenih vrečk za kri in napravami za transfuzijo, več deset vrečk je policija našla tudi v Erfurtu. V obeh primerih sta v središču zgodbe zdravnika in oba sta očitno uporabljala lažna imena svojih strank.
Komentarji