Neomejen dostop | že od 9,99€
Tadej Pogačar in njegovi tekmeci bodo morali jutri v boju za mavrično majico premagati kar 273,9 kilometra in 4.470 višinskih metrov, a najtežjo preizkušnjo 97. svetovnega prvenstva v Zürichu smo morda spremljali že danes, ko so se za naslov svetovne prvakinje pomerile kolesarke. V dežju in mrazu, ki je rezal v kosti, si je drugo zaporedno mavrično majico prikolesarila Belgijska Lotte Kopecky. Med slovensko trojico je do cilja na 24. mestu prikolesarila le Urška Žigart, ki je svojega zaročenca Pogačarja opozorila, da je trasa na dirki precej zahtevnejša, kot se je zdela ob njunem skupnem ogledu.
Na 154,1 km dolgi preizkušnji z 2.384 višinskimi metri se Urška Žigart ne samo skrivala v glavnini, kot je napovedala, je poskusila tudi s pobegom. Ubežni skupini se je priključila 99 km pred ciljem in v njej vztrajala 25 km. Velesilam ženskega kolesarstva kombinacija v ospredju ni ustrezala in Nizozemske so malodane v kali zatrle poskus 11 kolesark.
Potem ko jo je glavnina ujela, se je Žigartova še naprej dobro držala v ospredju in se prvič v težavah znašla v začetku predzadnjega kroga 49 km pred ciljem. Njene bitke s tem še zdaleč ni bilo konec, najboljše na svetu, med katerimi so se dodobra opekle Nizozemke (v vodilni skupini so imele pet kolesark, a so na koncu ostale brez kolajne), so se odpeljale, Urška pa je dolgo vztrajala v prvi zasledovalni skupini. Ta je v zaključku razpadla in Žigartova je po odstopih Urške Pintar in Špele Kern kot edina Slovenka dirko končala na 24. mestu, 4:21 za zmagovalko Lotte Kopecky, ki je v šprintu ugnala Američanko Chloe Dygert in Italijanko Eliso Longo Borghini.
»Dirka je bila po pričakovanjih zelo težka, še posebej zaradi dežja in mraza, zelo se je ohladilo od včeraj. To je bil pravi gladiatorski dan. Na koncu mi je zmanjkalo nekaj moči. Ni izgovorov, morda je manjkalo malo toplote in svežega zagona, ki sem ga v pobegu morda izgubila. Vendar mi je tisti krog v pobegu dal tudi nekaj prednosti, da nisem ostala nekje zadaj. Če zdaj pogledam na razplet, ne bi nič spremenila, morda bom jutri razmišljala drugače,« je svojo predstavo ocenila 27-letnica iz Slovenske Bistrice, ki se je s sodelovanjem v pobegu tudi bolj naužila navijaškega vzdušja ob trasi.
»Vzdušje na klancih v mestu je bilo neverjetno, nič nisi slišal, to ti doda nekaj vatov moči. Upala sem, da bi našo skupino spustili malo dlje predse, vsaj dve minuti, da bi malo zadihali v pobegu, vendar je šlo na polno tudi v glavnini. Ko so nas tekmice ujele, ni bilo več časa za oddih,« je dodala Urška Žigart, ki je po odločitvi selektorja Gorazda Penka izpustila olimpijke igre v Parizu, na SP v Zürichu pa je bila na obeh preizkušnjah najboljša Slovenka.
»Vedno si želimo še več, a zdaj ne morem ničesar spremeniti, s 17. mestom v vožnji na čas dve sekundi od 15. mesta sem bila res zadovoljna, danes sem si želela v dvajseterico, malo moči mi je zmanjkalo za to,« je potegnila črto pod prvenstvo, po katerem najboljši slovenski ženski uvrstitvi na cestni dirki ostajata 14. mestu Eugenie Bujak in 17. Urške Pintar iz Imole 2020.
V moški konkurenci smo se doslej veselili dveh bronastih kolajn, najprej Andreja Hauptmana v Lizboni 2001 in lani še Pogačarjeve v Glasgowu.
Pogi z izjemno močno slovensko vrsto za jutri – dirka se bo začela ob 10.30 in končala okoli 17.30 – napoveduje odrt lov na mavrično majico. Na to preizkušnjo se je pripravljal tudi skupaj z Urško, v začetku meseca sta si v Zürichu tudi ogledala traso. »Dirka je težja kot se zdi, ko odpelješ krog na treningu. Punce smo si sicer tudi same otežile delo, raven ženskega kolesarstva se je izjemno dvignila. Vse delamo stoodstotno, če nimaš najboljšega dneva, se ne voziš najbolje in ne ješ najbolje, te ni zraven. Vse je treba narediti popolno, tako da tudi fante čaka zelo težka naloga,« je še povedala premražena Urška Žigart. Njen Tadej in tekmeci bodo imeli, kot kaže, jutri to srečo, da bodo sedem ur dirkali v suhem vremenu.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji